Slovenska igralka razkriva, kako poteka cepljenje v ZDA

Medtem ko se v Sloveniji malodane vsak teden spreminja strategija cepljenja, so, kot kaže, v ZDA bolj organizirani. Govorili smo z Gajo Višnar, slovensko igralko, ki se je pred nekaj tedni vrnila v New York, kjer se na umetniškem področju že veliko dogaja. Ker so že cepili vse rizične skupine, so starostne omejitve odpravili. Tudi sama je že prejela odmerek cepiva proti covidu 19. V intervjuju nam je razkrila, kako se danes živi v mestu, ki nikoli ne spi. 

Kaj trenutno počnete v ZDA in kdaj ste se vrnili tja?

Vrnila sem se šele pred nekaj tedni, čeprav se mi zdi že dlje, saj sem bila po celoletni odsotnosti takoj potegnjena v vrtinec dogajanja. Poleg avdicij pripravljam teren za naprej, delam pri filmski produkciji in razvijam nekaj mednarodnih gledaliških projektov. Na splošno se počasi zaganja vse več filmskih in komercialnih produkcij, na lokalni ravni se v omejenem obsegu pripravljajo poletne gledališke predstave na prostem. Gledališče se bo seveda vrnilo zadnje.

Župan New Yorka se zaveda pomembnosti kulture, z omogočanjem cepljenja se trudi poskrbeti za umetnike in se zavzema, da bi se dogodki v živo lahko začeli čim prej. Ker bodo omejitve kapacitet občinstva v zaprtih prostorih še nekaj časa, bodo to prej dosegli v večjih gledaliških hišah, saj se manjšim gledališkim skupinam uprizarjanje ne bo izplačalo. A umetniki smo pripravljeni na vrnitev na sceno, saj čutimo, da so ljudje vse bolj željni kulture, dogodkov in socialnih stikov, zato ob izboljšanju situacije pričakujemo veliko povpraševanja po vseh uprizoritvenih umetnostih. 


 
Kako to, da ste že prišli na vrsto za cepljenje? Kakšen sistem imajo v ZDA?

V ZDA sem se vrnila v času, ko so že cepili vse rizične skupine in so starostne omejitve odpravili, tako da je v New Yorku cepivo dostopno vsem, ki tu živijo ali delajo in so starejši od 16 let. Na voljo je nekaj množičnih cepilnih enot na stadionih, v kongresnih in nakupovalnih centrih ter športnih dvoranah šol in fakultet. Cepljenje imajo organizirano v verigah lekarn in nekaterih cerkvah. Na voljo so mobilne cepilne enote, po novem ena posebej za igralce na Broadwayu. Na ulicah so tudi številne mobilne enote za brezplačno PCR- in hitro testiranje.

Postopki naročanja so različni. Ponekod se lahko prijaviš vnaprej in te pokličejo, ko imajo proste termine. Drugje se prijaviš prek spleta, direktno na odprt termin. Obstaja kar nekaj internetnih strani, prek katerih lahko preveriš, ali izpolnjuješ pogoje za cepljenje, in najdeš ustrezno cepilno enoto. To si posamezniki izberejo glede na lokacijsko dostopnost ali število prostih mest. Na množičnih cepilnih točkah se prosta mesta ves čas zapolnjujejo, a se obenem odpirajo nova, tako da moraš večkrat poskusiti, preden vstopiš v sistem, potem pa prijava poteka gladko. 
 
Kakšen je postopek od prijave do cepljenja?

Termin z nekaj sreče in vztrajnosti lahko dobiš že isti ali naslednji dan. Organizacija na samem cepilnem mestu je zelo učinkovita: v kongresnem centru Javits pomagajo vojaške enote, ki ljudi usmerjajo na vsakem koraku in poskrbijo, da se vsi udobno počutijo. Po cepljenju te 15 minut opazujejo v odrejenem delu centra. Ljudje, ki so se za cepljenje odločili, so na splošno veseli, da so dobili priložnost, in se ob izhodu fotografirajo in na table obešajo zahvalna sporočila.
 
Si lahko sami izberete proizvajalca cepiva ali ni izbire?

Različna cepilna mesta imajo različna cepiva in odvisno je od lokacije, kjer dobiš priložnost. Ponekod do zadnjega ne izveš, katero cepivo boš dobil. Ni opaziti nobenih preferenc ali zavračanj, vsi so pristali na cepivo, ki jim je bilo ponujeno, in bili zanj hvaležni.
 


Je zaradi zaustavitve cepljenja s cepivom Johnson & Johnsona med Američani kaj strahu?

Zaznati ga ni, tudi prijatelji in znanci, ki so se cepili s tem cepivom, se ne obremenjujejo, saj je zapletov zelo malo, vsakdo pa si želi zaupati znanosti, ki trdi, da ni neposrednih dokazov o negativnih posledicah cepiva. Zaradi nenadnosti pandemije in nezadostnega, laičnega razumevanja znanosti je razumljivo, da pogosto vsi reagiramo z vsesplošnim strahom in nezaupanjem. Negotovost je v tem času zaradi poplave različnih mnenj in spletne dostopnosti informacij še ojačana. Vsakdo lahko dostopa do številnih bolj ali manj strokovnih razprav, žal pa vsi nimamo ustreznega znanja in veščin, da bi te podatke ustrezno filtrirali. Zato je toliko pomembnejše kritično mišljenje, izobraževanje in iskanje dodatnih informacij iz različnih virov.
 
Kakšna je na splošno klima v ZDA? Kako tam zdaj teče življenje?

Atmosfera je presenetljivo pozitivna in mirna, življenje poteka po enakih, le prilagojenih tirnicah. Vsi dosledno nosijo maske in na ulicah je manj ljudi. Na podzemnih železnicah in v trgovinah tudi cepljeni še vedno nosijo maske in so, če se da, na varnostni razdalji. Verjetno bo tako v večjih mestih še dolgo. Restavracije in bari so s polovično kapaciteto in prilagoditvami odprti že nekaj časa, med mizami so pleksistekla, ponekod pa so postavljene dodatne pokrite zunanje terase. Muzeji so ob predhodni rezervaciji termina in z omejenim časom vstopa ponovno odprti, enako tudi fitnesi. Veliko ljudi še vedno dela od doma, lepše dni pa izkoristijo za sprehode s prijatelji in s kavo 'za s sabo'. 
 
Je kakšna bistvena razlika med Slovenijo in ZDA, ki bi jo bilo zanimivo izpostaviti?

Zdi se mi, da so (vsaj v New Yorku) ljudje predvsem bolj disciplinirani in potrpežljivi, zato je treba manj omejitev in državne kontrole. Prevladuje solidarnost in občutek, da vladne organizacije in ukrepi delujejo v dobro ljudi, ne proti njim. Opazno je zaupanje v cepilno strategijo in prvi učinki množičnega cepljenja so že vidni. Pandemija je še vedno, žrtve tudi, a v primerjavi z lanskim kaosom se tu razmere trenutno zdijo pod nadzorom. Omejitve so podobno kot drugod po svetu vedno bolj odvisne od precepljenosti. Ostali so znani osnovni ukrepi, ki so Newyorčanom zlezli pod kožo.

Maske nosijo ljudje celo med športnimi dejavnostmi in vse poteka brez nepotrebne drame. Če kdo nima maske in se diskretno drži stran od drugih, se vanj nihče ne obregne. Dokler ni težav, se tukaj ljudje ukvarjajo s sami s seboj in nimajo časa za poseganje v odločitve drugih. V Sloveniji sem imela minulo leto občutek, da sta se oblikovali dve skrajnosti. Ljudje, ki maskam in drugim pandemskim ukrepom odločno nasprotujejo, ter tisti, ki se virusa bojijo in se ukrepov skoraj paranoično držijo – med njimi pa vladata nasprotovanje in nestrpnost. Nihče nikomur ne verjame in ne zaupa. Kot da je pandemija razlog za razdvajanje in prepire. New York je glede tega drugačen, je multikulturen, raznolik in že v normalnih razmerah zelo zahteven za vsakodnevno preživetje, zato je tu vedno prevladala ureditev medsebojnega spoštovanja in zdrave pameti. Čeprav se zaradi medijskega poročanja negativnih dogodkov iz tega večmilijonskega mesta pogosto zdi, da je v New Yorku veliko sovraštva, sama mesto zaznavam kot zelo solidarno, na ulicah smo si ljudje v vsakodnevnih zagatah vedno pripravljeni pomagati. Tak je občutek tudi zdaj. Najbolj me gane, ko vidim brezdomce z maskami – ob tem do njih doživljam novo obliko sočutja. Ob naravnih katastrofah smo vsi na istem ne glede na socialni status, kulturo ali fizične lastnosti.