Slovenska oaza brez korone

Iz Francije poročajo, da je med umrlimi že skoraj tisoč oskrbovancev domov za starejše. V domovih v Madridu primanjkuje osebja, o okužbi poročajo tudi iz sto domov za starejše v Stockholmu in okolici, švedska javna televizija SVT navaja, da je okuženih več kot 400 oskrbovancev, 50 naj bi jih umrlo.

Pri nas je najhuje v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, Dom starejših občanov Krško pa je eden od tistih, ki se uspešno branijo pred novim koronavirusom.
 

Več kot štiri metre!

»Čeprav je šele en mesec, odkar je bil v Sloveniji odkrit prvi bolnik s covidom-19, se zdi, da je minilo že zelo dolgo. Zdi se, da je bilo življenje prej popolnoma drugačno,« pravi Nuša Masnik, direktorica krškega doma za starejše. Dodaja, da so tudi sami na virus gledali kot na nekaj oddaljenega, kar se pri njih ne bo zgodilo. Ko so začeli zbolevati ljudje v sosednjih državah, pa ni bilo več časa za naivnost.


»V domu smo drugi dan po razglasitvi epidemije oblikovali krizno skupino, v kateri so poleg mene še vodja zdravstvene nege in oskrbe, zdravnica v domu, socialna delavka in diplomirana medicinska sestra za program obvladovanja bolnišničnih okužb. Njena naloga je, da se vsako jutro pred predajo službe sestane, pregleda dogajanje minulega dne, sprejme tekoče odločitve za delo ter o vsem tem ob sedmi uri zjutraj obvesti vse vodje služb, ki pa imajo nalogo o tem obvestiti sodelavce v procesih. S tem smo zagotovili, da imamo vsi v zavodu vsak dan enoznačne informacije, ki so resnične, relevantne za delo in ob upoštevanju multidisciplinarne skupine tudi strokovno oblikovane. Izdelali smo tudi dokument Tveganja, ki smo jih prepoznali v povezavi z epidemijo. Dokument nam služi kot opomnik potrebnih aktivnosti spremljanja vseh deležnikov in virov, predvsem pa smo takoj določili posamezne nosilce spremljanja, dela in obveščanja o zadevah, najsibo v zvezi s stanovalci, zaposlenimi, zalogami potrebnih zaščitnih sredstev, hrane, čistil, inkontinenčnih pripomočkov ter tudi o načinu komuniciranja z javnostjo,« pojasnjuje sogovornica ukrepe za bitko zoper smrtonosni virus.


Na vprašanje, kako poteka dan v domu starejših občanov, pa Masnikova pove: »Jutro v DSO Krško se po novem začne z merjenjem temperature takoj po vstopu v dom. Sledi razkuževanje, preoblačenje v zaščitno obleko in takoj uporaba zaščitne maske. Zaposlene smo na začetku informirali in opremili z letaki in zgibankami o zaščitnih ukrepih, prepoznavanju zgodnjih bolezenskih znakov ter takojšnjem reagiranju v primeru slabega počutja. Še vedno na vsakodnevnih sestankih in delavnicah ozaveščamo o pomenu higiene rok, uporabi razkužil in pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Skrbimo za varno razdaljo, malicamo v majhnih skupinah vsak za svojo mizo, vsi sestanki potekajo v jedilnici zavoda, kjer je možna razdalja med posamezniki več kot štiri metre. Enako skrbimo za stanovalce. Tudi oni imajo na voljo razkužila, tisti, ki sami ne morejo, pa jim roke redno razkužujejo zaposleni.«
 

Shramba je polna

Pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, štabom za civilno zaščito. Tako se redno dogovarjajo z županom o usmeritvah in glavnih problemih, ki bi lahko ali bodo nastali. Zelo dobro sodelujejo z Zdravstvenim domom Krško, v domu pa je že nekaj časa zdravnica vsak dan. Sodelujejo tudi s koordinatorjem dela v brežiški bolnišnici, veliko komunicirajo z NIJZ Novo mesto. V štabu civilne zaščite v Krškem so jim pomagali in jim takoj na začetku zagotovili opremo za zaščito, ki je ni bilo moč kupiti: posebne rokavice, zaščitna očala in kombinezone.


»Z veseljem povem, da se je naša shramba malo napolnila in zaposleni lahko uporabljajo kirurške maske po navodilih NIJZ. Maske smo trikrat dobili iz centralnega skladišča DLC Roje, veliko smo jih kupili. Posebno bi se rada zahvalila tudi lokalnim podjetjem, ki so nam z donacijami pomagali pri zagotavljanju opreme: Vipap, Numip, Elmont, nekaj organizacij nam je doniralo hrano, ki je zaradi zaprtja niso mogli sami porabiti, aktiv kmečkih žena Brestanica pa nam je zašil še nekaj mask.« V zadnjih dneh je kar več vprašanj v zvezi s pobudo, da naj bi svojci oskrbovance vzeli v oskrbo domov. Masnikova pravi: »Vsi, ki so se na nas obrnili s tem vprašanjem, so dobili enak odgovor: ne moremo dati enoznačnega odgovora. Velikokrat sem povedala, da smo mi na podeželju, kjer ima vsakdo hišo, vrt, mačko ali kokoši, od katerih se težko loči. V našem domu ni nikogar, ki bi k nam prišel, da doma ne bi bil osamljen. V dom pridejo šele, ko jim bivanja doma ne dopušča njihovo zdravstveno stanje. Zato je moj odgovor, naj svojci sami presodijo, ali se čutijo sposobne poskrbeti za zdravstvene potrebe svojega najbližjega doma. Vedno imajo možnost izpisa iz doma ali pa zgolj odsotnost, ko se postelja čuva za prihod nazaj, pri oskrbnini pa se odšteva le strošek prehrane.«


Masnikova dodaja, da v tem trenutku (pogovor je bil opravljen v ponedeljek, 6. aprila) ni med stanovalci niti med zaposlenimi nikogar z vidnimi znaki obolenja. »To nas ne sme uspavati; zavedati se moramo, da je že v naslednji uri lahko vse drugače, in globoko čutim z vsemi kolegi, ki se v tem trenutku borijo s hitro nalezljivo boleznijo, ki je najnevarnejša prav za starostnike. Želim, da so uspešni pri obvladovanju razmer, ki se prvič pojavljajo in za katere ne morejo biti odgovorni, ker zanje niso krivi,« sklene direktorica Doma starejših občanov Krško Nuša Masnik.