Slovenska podjetja se soočajo s prekinitvijo dobave pšenice
Številna podjetja so se zaradi vojne v Ukrajini in s tem prekinjenih uvoznih in izvoznih poti, hkrati pa še ob naraščajočih cenah, znašla pred težkimi izzivi. Te dni nas bralci zaskrbljeno obveščajo, da so v trgovinah prazne police, kupci so pograbili nekatera osnovna živila.
Glede na to, da je Ukrajina eden največjih izvoznikov pšenice, Madžarska pa je močno omejila izvoz, smo v slovenskem podjetju Žito preverili, kako ta negotova situacija vpliva na njihovo poslovanje. Uvodoma so nam pojasnili, da pšenice neposredno iz Ukrajine ne dobavljajo, iz Rusije pa le manjši del ajde.
»Ob zaostrenih pogojih in okoliščinah, povezanih z vojno v Ukrajini in z dobavo blaga iz Madžarske, smo prišli v situacijo, da so se nam prekinile dobave pšenice že podpisanih pogodb in na to preprosto nismo mogli računati. Potrebovali smo nekaj dni, da stabiliziramo situacijo in trenutno ni težav z oskrbo,« so zagotovili v podjetju.
Ni potrebe, da bi si delali zaloge
Zatrdili so tudi, da trenutno trg nemoteno oskrbujejo v običajnih količinah, kot so bile predvidene pred nastalo krizo, »zato ni potrebe, da bi si potrošniki ustvarjali večje zaloge živil«.
»Znotraj podjetja smo že ob začetku te situacije organizirali poseben tim sodelavcev iz različnih področij, tako ves čas spremljamo razvoj dogodkov, ocenjujemo tveganja in možnosti, kako jih ublažiti. Analiziramo situacijo na svetovnih trgih zaradi krize in spremljamo cene žit in energentov ter nabavne poti, ki so delno upočasnjene oz. celo zaustavljene. Računali smo sicer na težko leto, vendar ga vojne operacije spreminjajo v še zahtevnejše in s temi izzivi se bomo morali soočiti in jih znati upravljati,« so zapisali o težkih izzivih, s katerimi se soočajo.
Mlinotest preskrbljen do nove žetve
Tudi ajdovski Mlinotest se zaradi negotovosti na trgu, povečanega povpraševanja po določenih trajnih dobrinah in motenj pri dobavah, sooča s težavami pri pridobivanju pogodbenih količin. A razloga za paniko ni, je za STA povedal predsednik uprave družbe Danilo Kobal.
Hrana je trenutno dražja, a je je zaenkrat dovolj, ocenjuje Kobal, ki stanje na trgu v luči ukrajinsko-ruske krize opiše kot podobno tistemu izpred dveh let, ko je izbruhnila pandemija covida-19. Največje podobnosti so po njegovem negotovost, bistveno povečano povpraševanje po določenih trajnih dobrinah ter motnje pri dobavah surovin in embalaže.
Na udaru tudi olja
Nova svetovna kriza, do katere prihaja zaradi vojne v Ukrajini, ne zvišuje le cen energentov, ampak tudi drugih izdelkov, opozarja Kobal. Med njimi je hrana, saj je vse težje zagotoviti surovine, slednje pa so vse dražje. Cene hrane so, gledano v odstotkih, glede na raven izpred dveh let višje za trimestne številke. »Surovine kupujemo na globalnem trgu in osnovne cene so tam izjemno visoke, celo višje, kot so bile do pred kratkim cene samih mlevskih izdelkov,« je povedal Kobal.
V Mlinotestu so z žiti preskrbljeni do nove žetve, a Kobal opozarja, da vse več držav prepoveduje izvoz pšenice, koruze in izdelkov iz teh dveh žit. »Poleg žit so na udaru tudi olja in maščobe, tam so dvigi cen še višji. Glede na to, da je Ukrajina največja pridelovalka sončnic na svetu, se tam pričakujejo še večje težave. Dražijo se jajca, cene mlečnih izdelkov so tako ali tako že višje za 30 in več odstotkov. Zaradi težav z dobavo in cenami nafte so začele rasti cene embalaže, še posebej tiste iz plastičnih mas,« je še povedal.
Špekulacije na trgu
Kobal meni, da je sedaj ponovno pravi trenutek, da pogledamo, koliko hrane zavržemo. Prav tako naj bi se zgodil pospešek ob prehodu s plastične na kakšno drugačno, tudi okolju prijaznejšo embalažo.
»Lahko trdim, da je kmetijskih surovin na svetu dovolj, je pa zaradi ruskega napada na Ukrajino sedaj močno prisotna špekulacija. Rusija in Ukrajina sta res zelo pomembni proizvajalki žit in sončnic, krompirja in umetnih gnojil. Ko cene živil hitro rastejo, se prodajalci umaknejo in čakajo na še višje cene od trenutnih. Verjetno bo do težav prišlo jeseni in nato v naslednjem letu,« je povedal Kobal. Kako bo dogajanje vplivalo na cene in preskrbo z živili, ni znal povedati, saj se po njegovih besedah situacija spreminja celo iz ure v uro.
