Slovenska policija praznuje: na današnji dan so naredili nekaj junaškega

Eden pomembnejših mejnikov v slovenski osamosvojitveni zgodovini je bil oborožen upor takratne milice na mejnem prehodu Holmec kakor tudi na mejnem prehodu Vič, ko so se možje v modrem junaško po robu postavili precej močnejši jugoslovanski vojski. Bilo je ravno na današnji dan leta 1991. In v spomin na ta dogodek ima danes slovenska policija svoj praznik.

Takratni organi za notranje zadeve so bili torej med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je hotela s tanki preprečiti takrat za mnoge utopični cilj – samostojno državo. Padle so tudi žrtve, umrlo je šest policistov, in sicer: Marijan Doblšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster in Bojan Štumberger. Pri varovanju in obrambi barikad, mejnih prehodov oziroma v spopadih z zvezno armado je bilo hudo ranjenih še 14 policistov.

Vsako leto na ta dan z različnimi aktivnostmi v policiji spomnijo na to zgodovinsko dogajanje – organiziran in profesionalen upor proti agresorju na ozemlju Slovenije, pri katerem so dejavno sodelovali in ki je pripeljal do osamosvojitve naše države. Predvsem pa s tem ohranjajo spomin na prepričljivo odločenost varovati državo in narod, na složnost, podporo in medsebojno zaupanje, ki je v junijskih dneh vojne vladalo med slovenskim narodom in njegovo policijo.

Generalni direktor policije Senad Jušić je ob tej priložnosti v poslanici zaposlenim med drugim poudaril, da je ta dan tudi čas, »ko se spomnimo, kdo smo in zakaj nosimo modro uniformo. Čeprav smo si med seboj zelo različni, nam je vsem skupno, da skrbimo za varnost in mir v državi. Ko smo se odločali za ta poklic, nas je vse vodila želja, da bi storili nekaj dobrega za skupnost, dodali svoj prispevek k ustvarjanju varnega življenjskega okolja in predvsem pomagali ljudem.«

Tu so možje v modrih uniformah skupaj s teritorialci izbojevali eno prvih zmag. FOTO: Tadej Regent

Kot je še zapisal, se je v vseh teh letih družba močno spremenila, spremenile so se vrednote, pa tudi varnostne razmere v regiji in širše po svetu. »Žal ne moremo reči, da na bolje. Čeprav si kdaj še tako želimo, da bi čas lahko zavrteli nazaj, to žal ni mogoče.«

»Ne nazadnje, ko smo v času osamosvojitvenih procesov branili pravico do samoodločbe in lastne izbire prihodnosti, smo imeli pred očmi prav to – pravico, da sami odločamo o tem, v kakšnem svetu in družbi bomo živeli. Tako kot danes se je tudi takrat zdelo, da majhen narod in majhna država nimata dosti vpliva, a smo svetu dokazali nasprotno. Naša dolžnost je, da pazimo in skrbno negujemo prihodnost, ki so nam jo zagotovile generacije pred nami – med njimi tudi številni miličniki in miličnice, ki so svojo varnost, nekateri tudi svoja življenja, zastavili za varnost vseh nas. S tem bomo najbolje počastili spomin nanje in na njihova požrtvovalna dejanja,« je še opomnil Jušić.