Ta del Slovenije ima največ dela in najvišje plače
V osrednji Sloveniji živi 26,5 odstotka vseh prebivalcev in 27 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Tam je tudi kar 36 odstotkov delovnih mest in izplačano 40 odstotkov plač. V osrednjo Slovenijo se iz drugih regij vozi kar devet odstotkov vseh delovno aktivnih. Največje izvoznice delovne sile so Podravje, Gorenjska, Pomurje in Zasavje, kjer je delež prebivalcev za več kot odstotno točko večji od deleža delovnih mest.
Veliko nesorazmerje med deležem prebivalcev in deležem delovnih mest je tudi eden od glavnih razlogov za vse večjo gnečo na mestnih vpadnicah in primanjkljaj stanovanj v glavnem mestu. V zadnjem desetletju se je nekoliko povečal delež prebivalcev v osrednjem delu Slovenije, a to ne sledi rasti števila delovnih mest in koncentraciji delovnih mest v osrednji Slovenji.
Slovenija ima 12 statističnih regij, med katerimi pa je kar velika razlika v razvitosti. Čeprav ima manj razviti del Slovenije dostop do širšega nabora evropskih sredstev, kar bi moralo zmanjšati razlike med razvitimi in nerazvitimi ter spodbuditi poslovno aktivnost, primerjava statističnih regij jasno kaže, da Ljubljana z okolico še povečuje naskok. Skoraj polovica, natančneje 46 odstotkov, novih delovnih mest v zadnjem desetletju je nastalo v osrednji Sloveniji. Pred evropskimi volitvami bi tako moralo biti eno od pomembnih vprašanj tudi učinkovitost uporabe kohezijskih sredstev in posledično regionalnega razvoja.
Rast v Zasavju
V zadnjih 10 letih se je število delovnih mest v Sloveniji povečalo skoraj za petino, kažejo podatki statističnega urada, a le tri regije imajo nadpovprečno rast. Število delovnih mest v osrednji Sloveniji je poskočilo za več kot četrtino. Pred desetletjem je v osrednji Sloveniji delo dobila dobra tretjina delovno aktivnih, zdaj je ta delež za dve odstotni točki večji. Pri tem so v tej regiji najvišje plače, ki tudi rastejo hitreje od slovenskega povprečja. V 10 letih se je povprečna plača v osrednji Sloveniji povečala za 82 odstotkov, kar je druga največja rast med slovenskimi statističnimi regijami.
Skupno pa kombinacija delovnih mest in plač pomeni, da je v tej regiji izplačanih kar 39,5 odstotka vseh plač v Sloveniji. Tudi ta delež se je v desetletju povečal za dve odstotni točki.
Večjo rast delovnih mest je ustvarila le najmanjša regija Zasavje, kjer pa delo najde manj kot dva odstotka delovno aktivnih. Zasavje, ki je še vedno po povprečni plači v zadnji tretjini Slovenije, je plače v zadnjem desetletju skoraj podvojilo.
Najskromnejšo, zgolj sedemodstotno rast števila delovnih mest je ustvarila primorsko-notranjska regija, ki je po številu delovnih mest druga najmanjša statistična regija Slovenije. Primorcem in Notranjcem verjetno ne pomaga, da so razvrščeni v bolj razviti kohezijski zahod Slovenije, saj je povprečna izplačana plača v tej regiji najnižja, pa tudi rast v zadnjem desetletju je z naskokom najskromnejša. Zgolj za 56 odstotkov se je povprečna bruto plača v tej regiji povečala v zadnjem desetletju.
