Slovenska rekorderka je vse uspehe dosegla z levo roko
Večina Slovenk in Slovencev, zlasti starejše generacije, se gotovo spominja ene najboljših slovenskih športnic, ki je bila veliko ime tudi v nekdanji skupni državi, Marike Kardinar. Priljubljena Prekmurka je imela smolo, saj njen šport, kegljanje, pri nas nikoli ni bil v središču medijske pozornosti. A so jo prav športni novinarji leta 1992 izbrali za najboljšo športnico Slovenije, takrat je bila vendarle svetovna rekorderka in svetovna prvakinja. Marika je najboljša slovenska kegljačica vseh časov, ki je skoraj 30 let nastopala v reprezentanci (najprej v jugoslovanski, nato slovenski). Obiskali smo jo v Dobrovniku, kjer z družino, dolgoletnim dobrovniškim županom Marjanom ter sinovoma Markom in Robertom, preživlja zgodnjo jesen pestrega in bogatega življenja.
Pred dnevi je Marika v krogu najbližjih ter številnih prijateljev in znancev proslavila okrogli jubilej, 70. rojstni dan. Med drugimi so ji prišle čestitat kolegice iz reprezentance in Kegljaškega kluba Celje. Zgodaj zjutraj sta ji zvesti navijačici Lucija in Larisa s starši in bližnjimi sosedi pripravili budnico, pozneje so se vsi zbrali na slovesnem nedeljskem kosilu. V prijetni družbi je bilo resnično prijetno praznovati in obujati lepe spomine. In prav to je bila priložnost, da se tudi mi spomnimo nepozabne športnice, prijateljice in dame.
Uvedla šolo kegljanja
Marika, rojena Nagy, je mami Rozaliji in očetu Pavlu na svet prišla 26. avgusta 1953 v Dobrovniku kot četrti otrok, poleg treh bratov. V šolskih letih se je navduševala nad rokometom in nogometom, ob prvem ogledu velikega kegljaškega turnirja, ki je bil 1970. v soboškem hotelu Diana, ko je tam naključno čakala na avtobus, pa se je navdušila nad kegljanjem. Njen talent so na sindikalnem tekmovanju kmalu opazili v Kegljaškem klubu Čarda iz Murske Sobote. Leta 1972 so jo povabili v svoje vrste. Tekmovala je za klube Čarda, Radenska Radenci, Branik in Konstruktor Maribor in Miroteks (Celje), kjer je ostala do upokojitve leta 2011. Od 1981. je bila članica jugoslovanske, nato slovenske ženske kegljaške reprezentance. Na fakulteti za šport v Ljubljani si je pridobila naziv trener kegljanja, tako da je bogato znanje lahko prenašala na mlajše. Leta 1995 je poskusno uvedla šolo kegljanja.
Njeni športni rezultati so nepozabni, saj ima Marika, ki je vse uspehe dosegla z levo roko, saj je levičarka, v domači vitrini 40 medalj z velikih tekmovanj: 15 s svetovnih prvenstev, od tega osem zlatih (tri posamično in pet ekipno), tri srebrne (ekipno) in štiri bronaste (dve posamezno in dve v dvojicah), 15 kolajn s klubskih svetovnih prvenstev (osem zlatih, tri srebrne in dve bronasti), pet medalj s tekmovanj za svetovni pokal državnih prvakinj (štiri srebrne in eno bronasto) in pet s tekmovanj v evroligi (dve zlati, dve srebrni in eno bronasto). Poleg tega je nosilka treh svetovnih rekordov (dveh posamično in enega ekipno) in 30-kratna državna prvakinja (14-krat ekipno, devetkrat posamično in sedemkrat v dvojicah).
Marika, ki je tudi častna članica Kegljaške zveze Slovenije, je za vrhunske dosežke prejela Bloudkovo nagrado, plaketo in priznanje. Leta 1992 je bila izbrana za športnico Slovenije in Slovenko leta, devetkrat zapovrstjo je bila kegljačica Slovenije, devetkrat športnica Pomurja, večkrat športnica Celja, Maribora, Lendave in Dobrovnika. Leta 2000 so jo imenovali za pomursko športnico stoletja. Pravi, da je samo med letoma 1995 in upokojitvijo lahko živela tako, kot pritiče vrhunskim športnikom: »V tem obdobju sem bila na carinski upravi zaposlena kot vrhunska športnica, kar pomeni, da sem se res lahko posvečala samo treningom in tekmam. Pred tem sem šport morala usklajevati s službo, 23 let sem bila zaposlena v Mesni industriji Murska Sobota.« Rodila sta se ji sinova, mož pa je huje zbolel, a k sreči tudi ozdravel. Za dve leti je morala na zavod za zaposlovanje, potem pa se ji je le uspelo prebiti na carino.
Mladim dala prednost
Od vrhunskega kegljanja se je poslovila pri 58. Razlog za konec športne poti je bil drugačen način tekmovanja, poleg tega je začutila, da se ni več sposobna pripraviti na vrhunske tekme. »Videla sem, da nima smisla, da rinem v reprezentanco, saj smo imeli takrat veliko dobrih mladih kegljačev. Verjamem, da je mladim treba dati prednost in prostor,« pove Marika in brez dlake na jeziku doda: »V Jugoslaviji je bilo športnikom lepše.« Pravi tudi, da ji je šport prinesel ogromno: »Obogatela seveda nisem, sem pa zaslužila dovolj za dostojno življenje. V Jugoslaviji je bilo lažje priti do sponzorjev, obstajal je fond, iz katerega smo vrhunski športniki prejemali štipendijo, po osamosvojitvi pa so se številna vrata zaprla. Država je nekoč bolje poskrbela za nas. A raje bi rekla, da mi je šport omogočil duševno obogatitev. Spoznala sem ogromno ljudi, na račun športa sem videla ogromno sveta.«
Naziv športnice leta 1992 je niti ni presenetil: »No, malo me je, malo pa ne, tisto sezono sem res dosegla marsikaj. Postavila sem svetovni rekord, osvojila tri medalje na svetovnem prvenstvu – bila sem dvakratna svetovna prvakinja v posamični konkurenci in ekipno podprvakinja. No, mislim, da je bil naziv kar zaslužen, je pa škoda, ker je kegljanje, verjetno zato, ker ni olimpijska panoga, tako zapostavljeno.« Pravi, da so dober zgled urejenosti na tem področju Nemčija, Madžarska in Hrvaška. »Tam poskrbijo, da so vsi vrhunski športniki zaposleni. Za socialni status jim ni treba skrbeti,« poudarja Marika, ki ima po starih starših madžarske korenine in ima tudi madžarsko državljanstvo. »Govorim oba jezika, se pa doma večinoma pogovarjamo slovensko. Ko pa pride obisk, se sporazumevamo tudi madžarsko,« pravi županova žena, mati arhitekta in kolesarja ter zgodovinarja in glasbenika.
Trenutno počne vse tisto, kar počnejo drugi upokojenci. Dela v vinogradu, skrbi za urejenost vrta in dvorišča ter zelenice. Kdor delo vidi, ta ga tudi najde, se pošali in doda, da ji ni nikoli dolgčas. Kardinarjevi so sploh pridni, v teh dneh ravno urejajo okolico hiše, veliko časa namenijo vinogradu. Kar dva imajo, prvi šteje 2000 trt, drugi 800. Marika goji tudi muškatne buče, med ozimnico se najde celo marmelada, ki jo naredi iz njih. Tudi športa ni opustila. Danes najraje sede na kolo in plava.
