PO 24 LETIH

Slovenska smreka bo krasila Vatikan

Naša država bo po 24 letih za božič spet polepšala vatikanski trg. Na glavnem drevesu in 42 manjših bodo okraski iz slame in oblancev.
Fotografija: Vatikan bo za božič slovenski! Foto: Reuters
Odpri galerijo
Vatikan bo za božič slovenski! Foto: Reuters

Republiki Sloveniji je pripadla čast, da letos poskrbi za božično okrasitev Trga sv. Petra v Vatikanu s smreko ter slovensko obarvanimi okraski. Poleg tega bo po vatikanskih uradih razporedila dodatnih 42 manjših smrek oziroma jelk.

Sabina Šegula in Peter Ribič s prikazom letošnje krasitve Fotografije: osebni arhiv
Sabina Šegula in Peter Ribič s prikazom letošnje krasitve Fotografije: osebni arhiv
»Trajalo je namreč kar 10 let, da smo s prošnjo za okrasitev trga prišli zraven,« pravi Peter Ribič, priznani strokovnjak za hortikulturo iz Biotehniškega centra Naklo. »H koordinaciji in vodenju tega projekta naju je s kolegico Sabino Šegula povabilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. V skupini je tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je že leta 1996 sodeloval pri takem projektu. Skupaj dajemo usmeritve in predloge, kako se bo Slovenija v začetku decembra predstavila v Vatikanu.«


Ribič dodaja, da bo letošnje leto v marsičem ostalo v našem spominu kot nekaj posebnega: »Zaradi epidemije je odpadlo sodelovanje pri postavitvi dekoracije za veliko noč, zdaj pa se pripravljamo in snujemo projekt božične krasitve Trga sv. Petra za božič. Naša država bo tako po štiriindvajsetih letih znova okrasila osrednji vatikanski trg s slovensko smreko ter zaznamovala 30. obletnico plebiscita in osamosvojitvenih korakov Republike Slovenije. Dejstvo je, da je država Vatikan kot ena izmed prvih priznala Slovenijo kot samostojno državo. Prvič smo Trg sv. Petra okrasili z našo smreko leta 1996 kot zahvalo za obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Projekt je bil zelo dobro sprejet v javnosti in je bil eden prvih tovrstnih mednarodno odmevnih projektov naše države na tujem.«

Okraski iz vse Slovenije

»Uporabili bomo smreke in jelke, ki predstavljajo večinski del naše iglaste drevnine,« je še povedal Peter Ribič. »Poleg glavne smreke, ki bo v višino merila 30 metrov za 30-letnico naše države, bomo z manjšimi belimi jelkami ali hojami ter navadnimi smrekami okrasili tudi preostale vatikanske urade.«

Zakaj ravno smreka in jelka v adventnem času? »Obe vrsti sta namreč vedno zeleni drevesi, ki ju navadno uporabljamo za novoletne krasitve, saj te predstavljajo novo življenje, upanje ter ponovno rojstvo narave,« odgovarja Ribič. »Vemo, da v decembru narava ugaša in umira, in že stara ljudstva so verjela, da za vsem tem prihaja novo življenje. In simbolika pri uporabi rastlin navadno vključuje te vrsti dreves in njihovo zelenje.«


Za izdelovanje božičnih okraskov za krasitev manjših smrek in jelk v Vatikanu in drugih uradih je zadolžena dr. Sabina Šegula iz podjetja Akademija cvetja, ki je vse od leta 2011 s Petrom Ribičem na povabilo Veleposlaništva pri Svetem sedežu v Vatikanu za veliko noč in božič sodelovala pri izdelavi in postavitvi dekoracije za oltar bazilike sv. Petra. Pravi, da nas bo leto 2020 zaznamovalo za vse življenje: »Kljub izredni situaciji zaradi epidemije covida-19 imamo ta privilegij, da sodelujemo pri božični krasitvi Trga sv. Petra v Vatikanu kot tudi na drugih različnih lokacijah v tej mali državi.«

Ob veliki smreki na trgu bodo praznično vzdušje pričarale še manjše smreke in jelke, ki jih bodo okrasili s čudovitimi okraski iz slame in lesenih oblancev. »Okraske že izdelujemo po vsej Sloveniji in jih še bomo, medgeneracijska nit bo spet tekla,« dodaja Šegulova. »Tudi v teh časih se lahko varno družimo in ne pozabimo ostarelih, saj je to naš prispevek v boju proti osamljenosti. Sporočiti želimo: Ni nam vseeno, nihče v stiski ni sam.«
Svoj čar ima tudi posebnost materialov: gre za posebno rženo slamo, požeto, preden se v klasu oblikujejo zrna, oblanci pa so povsem ročno delo.


»Kot vodja izdelovanja božičnih okraskov za manjša praznična drevesa v okviru praktičnih prikazov izobražujem mentorje na terenu,« je še povedala dr. Sabina Šegula. »Ti bodo znanje o izdelovanju okraskov prenesli naprej. Naj poudarim, da to niso klasične delavnice, tu ne delamo okraskov množično, ampak le prikazujemo celotni postopek izdelovanja. Kot dodatno pomoč imajo vsi izdelovalci priročnik, ki po korakih prikazuje izdelovanje. Oblikovali smo tudi dva videoposnetka, kjer natančno prikazujem posamezne stopnje pri izdelovanju okraskov. Dostopna sta na spletnih straneh.«



Izdelovanje okraskov močno narekuje organizacija Zveze kmečkih žena, kjer se mentorica Sabina Šegula usklajuje s predsednico Ireno Ule: »K sodelovanju smo povabili, kar je bilo mogoče v danem položaju, še predstavnike drugih generacij. Tako izdelujejo okraske tudi pod mentorstvom Andreje Bartolj Bele dijaki Srednje kmetijske šole Grm iz Novega mesta. Sodelovali bodo še skavti, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (brezdomci), vključila sem tudi Krizni center za mlade Kresnička iz Radovljice.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije