ŠE LANSKEGA REGRESA NISO DOBILI
Slovenska sramota: kako je mogoče, da se takšne stvari dogajajo pri nas?
Zakon je jasen, a nekateri delodajalci se očitno požvižgajo nanj.
Odpri galerijo
Si boste letos lahko privoščili dopust? FOTO: Thinkstock
LJUBLJANA – Zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres v višini (najmanj) minimalne plače. To zakonsko določbo mora delodajalec izpolniti do 1. julija za tekoče koledarsko leto. Zakon o delovnih razmerjih sicer dopušča izjemo: »S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.« A kar nekaj je delodajalcev, ki postavljeni rok kršijo. To razkriva Jani Ivanuša, poslanec SNS, ki pravi, da so nekateri na informativnih izračunih za dohodnino za leto 2018 (tega so vam v nabiralniku pustili letos) prejeli rubriko za regres za letni dopust enostavno prazno: »Regres pripada vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta.« To pomeni, da nekateri delodajalci svoje obveze niso izpolnili niti do konca leta 2018, torej štiri mesece po roku, ko bi moral biti regres na transakcijskem račun zaposlenega.
Inšpektorat za delo je februarja letos napovedal poostren nadzor nad izplačevanjem regresa, pri katerem izhajajo iz podatkov Finančne uprave RS (Furs). »IRSD ob tem delodajalce, ki delavcem še niso izplačali regresa za leto 2018, kljub storjenemu prekršku poziva, da jim regres izplačajo še pred obiskom inšpektorjev in tako delavcem zagotovijo pravico, ki jim pripada v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), inšpektorji pa jim bodo v takšnem primeru lahko v prekrškovnem postopku izrekli tudi milejšo sankcijo – opomin ali opozorilo. ZDR-1 sicer za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo v znesku od 3000 do 20.000 evrov,« so takrat dejali.
V lanskem poostrenem nadzoru je inšpektorat za delo ugotovil 377 kršitev, pri čemer se je 298 kršitev nanašalo na izplačilo regresa do zakonskega roka. »Inšpektorji tako ugotavljajo, da delodajalci regres pogosto izplačujejo z zamudo in tudi v več delih, pri tem pa se nemalokrat sklicujejo na likvidnostne težave. Inšpektorji ob tem tudi ugotavljajo, da delodajalci pogosto ne poznajo določb kolektivnih pogodb, ki bi jih morali ob tem uporabljati.«
Poslanec je vprašal ministra za finance Andreja Bertonclja, zakaj finančna uprava nima samodejne kontrole oznake dohodka 1103 in zakaj se takoj ne reagira in oglobi vsak delodajalec, ki delavcem ne izplača regresa: »Finančna uprava razpolaga s podatki, pa ne ukrepa – sramota!«
Kaj lahko delavec stori sam? Lahko denimo pozove delodajalca k izpolnitvi zakonsko določene pravice. Če delodajalec zahteve ne izpolni, ima možnost vložiti izvršbo (seveda, če je prejel listo, na kateri je regres obračunan), delodajalca lahko prijavi na inšpektorat za delo, lahko pa ga tudi toži.
Na inšpektorat za delo smo 6. junija (7. februarja letos so napovedali, da so začeli usmerjeni nadzor!) naslovili vprašanja o ugotovitvah v februarju napovedanem nadzoru nad izplačevanjem regresa. Med drugim nas je zanimal njihov nasvet, kaj lahko delavci, ki še niso prejeli lanskega regresa, storijo, a odgovorov do danes še nismo prejeli.
Do 20 tisočakov globe
Inšpektorat za delo je februarja letos napovedal poostren nadzor nad izplačevanjem regresa, pri katerem izhajajo iz podatkov Finančne uprave RS (Furs). »IRSD ob tem delodajalce, ki delavcem še niso izplačali regresa za leto 2018, kljub storjenemu prekršku poziva, da jim regres izplačajo še pred obiskom inšpektorjev in tako delavcem zagotovijo pravico, ki jim pripada v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), inšpektorji pa jim bodo v takšnem primeru lahko v prekrškovnem postopku izrekli tudi milejšo sankcijo – opomin ali opozorilo. ZDR-1 sicer za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo v znesku od 3000 do 20.000 evrov,« so takrat dejali.
Delodajalci zamudniki: kar 298 jih je bilo
V lanskem poostrenem nadzoru je inšpektorat za delo ugotovil 377 kršitev, pri čemer se je 298 kršitev nanašalo na izplačilo regresa do zakonskega roka. »Inšpektorji tako ugotavljajo, da delodajalci regres pogosto izplačujejo z zamudo in tudi v več delih, pri tem pa se nemalokrat sklicujejo na likvidnostne težave. Inšpektorji ob tem tudi ugotavljajo, da delodajalci pogosto ne poznajo določb kolektivnih pogodb, ki bi jih morali ob tem uporabljati.«
Poslanec je vprašal ministra za finance Andreja Bertonclja, zakaj finančna uprava nima samodejne kontrole oznake dohodka 1103 in zakaj se takoj ne reagira in oglobi vsak delodajalec, ki delavcem ne izplača regresa: »Finančna uprava razpolaga s podatki, pa ne ukrepa – sramota!«
Regresa lani ni bilo? To imate na izbiro
Kaj lahko delavec stori sam? Lahko denimo pozove delodajalca k izpolnitvi zakonsko določene pravice. Če delodajalec zahteve ne izpolni, ima možnost vložiti izvršbo (seveda, če je prejel listo, na kateri je regres obračunan), delodajalca lahko prijavi na inšpektorat za delo, lahko pa ga tudi toži.
Na inšpektorat za delo smo 6. junija (7. februarja letos so napovedali, da so začeli usmerjeni nadzor!) naslovili vprašanja o ugotovitvah v februarju napovedanem nadzoru nad izplačevanjem regresa. Med drugim nas je zanimal njihov nasvet, kaj lahko delavci, ki še niso prejeli lanskega regresa, storijo, a odgovorov do danes še nismo prejeli.
