Slovenska trta na vatikanskem balkonu
Ob letošnjem božiču so bile oči številnih televizijskih gledalcev in vernikov na Trgu sv. Petra v Vatikanu uprte tudi v praznično okrasitev, pri kateri je sodelovala razširja slovenska ekipa.
V njej so bili Sabina Šegula, masterfloristka (Floweracademy.si), Peter Ribič, strokovnjak za hortikulturo, ter Andreja Bartolj Bele, floristka in učiteljica cvetličarstva s Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto. Tik pred božičem jih je čakala krasitev bazilike sv. Petra v Vatikanu: »Razumeti morate, da smo bili vsi člani vatikanske odprave na dopustu in smo sodelovali v lastni režiji. Tokrat slovenskega cvetja ni bilo, bile pa so rdeče božične zvezde iz Italije in drugo cvetje, uvoženo iz Nizozemske,« je povedala Šegulova.
Mogoče se niti ne zavedamo, kakšna promocija je to za Slovenijo.
Pri okrasitvi bazilike so uporabili rdeče vrtnice, ileks (božje drevce) z rdečimi plodovi in ileks z značilnimi listi, ki imajo špičasto rumeno obrobo. Dodali so veje zlatega evkaliptusa in zlate storže. Kot pred petimi leti so dodali še eksotične cvetove leucospermum. Ti so bili z oranžno barvo vmesni člen med zlato in rdečo barvo. Tudi tokrat so dodatno v baziliki dekorirali prostor, od koder je papež daroval mašo in je dostopen z invalidskim vozičkom.
Orhideje namesto vrtnic
Osrednji del je bil na glavnem oltarju, je po vrnitvi povedala Šegulova: »Tokrat sem s pomočjo Andreje Bartolj Bele naredila dekoracijo, ki je imela vseeno nekaj slovenskega vpliva.« Tako je dobila namesto 80 belih vrtnic bele orhideje phalaenopsis v lončkih, in seveda so želeli, da rastline uporabi cele. Opaža velik napredek znanja, bila je somentorica v lanskem letu odgovornemu vatikanskemu cvetličarju Antoniu Frezottiju, ko je uspešno zagovarjal mednarodni izpit FlorCert: »Materiale smo uporabljali po skupinah, dekoracije so bile razgibane, zanimiva je bila kombinacija različnih struktur, upoštevali smo globino dekoracij in povezovanje med barvami ter celotni videz dekoracije bazilike, saj so se aranžmaji dopolnjevali.«
Delo še zdaleč ni bilo preprosto: ko so, denimo, vrtnarji in Peter nameščali božične zvezde, ki so bile vzgojene kot košate obešanke, so zaradi pravilnega umeščanja lončkov morali na strani, kjer so bile obrnjene k Berninijevim stebrom, rastlino porezati. Tako so tudi morali paziti na nove, s pozlato restavrirane stebre.
Slovenska trta na balkonu
Ker se je začelo sveto leto, je bilo kar precej dodatnih dekoracij. »Na koncu smo še dodatno naredili 30 metrov dekoracije, saj smo morali okrasiti sveta vrata Laterana in Marije Snežne ter njuna oltarja,« dodaja Šegulova. »Kot vedno smo ponosni na svoje delo, mogoče se niti ne zavedamo, kakšna promocija je to za Slovenijo. Naj omenim, da so moj koncept oblikovanja balkonske dekoracije sprejeli in da je tudi kolegica iz Italije upoštevala moje predloge. Tako je bila ponovno na balkonu slovenska vinska trta, in sicer trtne veje modre frankinje, ki je avtohtona sorta.«
Poleg Sabine in Petra je bila v Vatikanu še Andreja Bartolj Bele s Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije Novo mesto, ki je povedala, da se je lepo vračati v vatikansko vrtnarijo, kjer so se navdušeno pozdravili z ekipo vrtnarjev, ki tako lepo skrbijo za vse dekoracije in urejenost vrtov: »Ker so bile cvetličarske gobe že pripravljene, smo tudi mi trije hitro poprijeli in začeli izdelavo dekoracij z vejicami srebrne smreke, ki je osnova božične dekoracije.« Opozori, da je tudi vonj zelo pomemben, saj eterična olja smreke veliko pripomorejo k božičnemu vzdušju: »Številni metri dekoracije pa prav tako potrebujejo veliko pridnih rok. V nadaljevanju smo dekoracije dopolnili z drugimi naravnimi materiali, ki so obogatili osnovo tudi s simboličnega vidika.«
Tudi vonj je zelo pomemben, saj eterična olja smreke veliko pripomorejo k božičnemu vzdušju.
Dodatne dekoracije
Na koncu je prišlo na vrsto cvetje: »Med delom smo sproščeno kramljali z drugimi cvetličarji, se do solz nasmejali kakšnemu jezikovnemu nesporazumu, predvsem pa se učili drug od drugega. Vatikanska izkušnja je vsakič drugačna in vedno znova neprecenljiva. Čeprav se zdi, da gre za enak princip dela, so tehnike izdelave različne, dopolnjujejo se in nadgrajujejo.« Letos so dodatno izdelovali še vertikalne dekoracije za Sveta vrata, ki so jih odprli na božični večer: »In ko smo že mislili, da je delo končano, smo dobili naročilo, da je treba izdelati še dodatne dekoracije. Papež ima v Rimu še tri bazilike. Vsekakor neponovljiva izkušnja.«
Potica iz Radovljice v Vatikan
Dijaki in zaposleni Srednje gostinske in turistične šole Radovljica so papežu Frančišku v času božičnih praznikov in ob začetku novega leta podarili potico ter izrekli najtoplejše želje za mir, blagoslov in obilje božje milosti: »S ponosom in hvaležnostjo vam izročamo skromen dar, potico, ki smo jo z ljubeznijo in predanostjo pripravili v šoli. Naj bo ta sladica našega domačega izročila simbol naše povezanosti, spoštovanja in želje, da bi duh solidarnosti, dobrote in vere še naprej osvetljeval vaše poslanstvo. Naj vas leto, ki prihaja, navdihuje in vam daje moč za utrjevanje mostov miru, dialoga in ljubezni med ljudmi. Vaš zgled skromnosti in neomajne vere nam je vsem vodilo in navdih.«
Peter Ribič je po vrnitvi iz Vatikana povedal, da je sodelovanje tudi tokrat minilo brez težav, celotno korespondenco za sodelovanje pa je znova uredilo Veleposlaništvo pri Svetem sedežu Vatikan: »To je bila že 24. krasitev od leta 2011. Gre za poseben privilegij in čast in, kar je najlepše: vsakič se vračamo v Vatikan kot prijatelji.« Ekipa vatikanskih vrtnarjev jih je sprejela medse in jih imajo za svoje: »Dejstvo je, da nas vsako leto tudi kar pričakujejo, saj poživimo celotno dogajanje. Rečemo lahko, da ima vsakoletno sodelovanje velik odmev in da javnost z zanimanjem spremlja, kaj počnemo in soustvarjamo. Gre za posebno delo, s katerim promoviramo našo deželo in stroko, s katero se poklicno ukvarjamo. Lepo delo, prijetno okolje in dobra družba, to je krasitev v Vatikanu, na drugi strani pa govorica cvetja, ki pooseblja vsa praznovanja, cerkvena in posvetna. Cvetje je tisto, ki nas povezuje in dela vse slovesnosti še bolj slovesne.«