Slovenske božične zvezde krasijo Vatikan (FOTO)
Podobno kot že nekaj desetletij bo tudi letošnji božični čas v baziliki sv. Petra in preostalih cerkvah v Vatikanu imel veliko slovenskega pridiha. Poleg tega da bosta pred tem izredno pomembnim krščanskim praznikom pri okraševanju Svetega sedeža že sedemnajstič sodelovala slovenska strokovnjaka za floristiko in hortikulturo dr. Sabina Šegula in Peter Ribič, bodo tam tudi letos med osrednjimi znamenitostmi »okraski« iz Slovenije.
Milijarda in pol vernikov
Da se bodo v vatikanskih bazilikah spet bohotile božične zvezde iz Slovenije, gre zasluga Vrtnemu centru Kurbus, kjer jih skrbno vzgajajo v lastnih rastlinjakih na Meleh pri Gornji Radgoni. Direktorica Simona Kurbus je upravičeno ponosna tako na sodelavce kot rože. Kot pravi, imajo njihove božične zvezde sloves kakovostnega slovenskega izdelka, ki ga iščejo cvetličarji iz vse Slovenije. Kupcem pa želijo vedno ponuditi vzdržljivo in kakovostno božično zvezdo.
»Tudi odgovorni iz Vatikana so v naših božičnih zvezdah prepoznali kakovost, zato jih za letošnji božič želijo uporabiti za okrasitev. Dr. Sabina Šegula in njen sodelavec Peter Ribič, ki že leta krasita bazilike v Vatikanu, sta že v spomladanskem času zaradi zaupanja v kakovost naših rastlin rezervirala božične zvezde. Tja tako potuje več kot tisoč rož. Te pa bodo krasile: baziliko sv. Petra, baziliko sv. Pavla, baziliko Marije Snežne in baziliko Lateran,« nam je povedala direktorica. Ponosna je predvsem, ker bodo njihove božične zvezde videli ne le obiskovalci svete dežele, temveč vsaj milijarda in pol vernikov po vsem svetu.
Od decembra do konca aprila
Kurbusova nam je tudi razložila, da je v zadnjih letih zaradi nizkih cen veliko vrtnarij po Sloveniji zmanjšalo proizvodnjo in je povpraševanje po njihovih božičnih zvezdah spet v porastu. Ljudje so se namreč naučili, kaj pomeni kupiti kakovostno božično zvezdo, saj jim slednja ob primerni negi drži vse do konca aprila.
Oddaljenost Gornje Radgone od Ljubljane in vse večja ponudba na hitro vzgojenih rastlin sta Kurbusove prisilili k ukinitvi veleprodaje. To se stroškovno namreč ni izšlo. Obdržali so le cvetličarne, ki iščejo kakovost iz njihove bližnje okolice, ter maloprodajne stranke. Okoli 60 odstotkov vseh božičnih zvezd kupijo njihove maloprodajne stranke v Vrtnem centru Kurbus na Meleh in cvetličarni v Radencih. Del pa jih gre, kot že rečeno, vsako leto na Sveti sedež.
»In največje veselje je, ko nas stranke konec aprila sprašujejo, kaj storiti z božično zvezdo, saj še kar naprej cveti. Njihovo zadovoljstvo je tudi naše zadovoljstvo. Kot vrtnarija smo tudi omejeni s prostorom, primernim za vzgojo božičnih zvezd, zato jih vzgajamo v omejenih količinah in jih na leto pridelamo do 10.000. Ta roža namreč poleg naravne svetlobe potrebuje veliko toplote, sonca in prostora. Za vzgojo kakovostnih rastlin jim moramo takšno okolje zagotoviti, v nasprotnem primeru kvaliteta ni prava,« nam je razkrila.
Odgovorni iz Vatikana so v radgonskih božičnih zvezdah prepoznali kakovost, zato so si jih spet zaželeli.
Dejavnost cvetličarstva so kot vrtnarija začeli že leta 1975 s proizvodnjo sadik vrtnic. Začetek je bil v vasi Mele, kjer so nadaljevali vzgojo prvih okenskih in balkonskih rastlin ter enoletnic, pozneje tudi krizantem. Zaradi prostorske stiske se je vrtnarstvo pozneje selilo v Gornjo Radgono, od koder pa se je tudi zaradi omejenega prostora leta 1992 preselilo na sedanjo lokacijo Mele. Sodoben rastlinjak v velikosti 1100 kvadratnih metrov so zgradili leta 1994, s tem pa ustvarili tudi razmere za načrtovanje zimske proizvodnje. To je bila prelomnica, saj je do takrat veljalo, da lončnice proizvajajo samo na Nizozemskem.
1000
božičnih zvezd iz Slovenije bo krasilo vatikanske bazilike.
Prvo lastno proizvodnjo božičnih zvezd so izpeljali leta 1994. Cilj jim je namreč bil, da bo omenjena lončnica s cvetom krasila domove in druge ustanove od decembra pa tja do aprila.
»Tega pa na hitro vzgojene rastline, pripeljane iz uvoza in ki so izpostavljene temperaturnim razlikam, ne prenesejo,« razlaga direktorica Vrtnega centra Kurbus, ki ga je pred petimi leti prevzela od očeta Miroslava in mame Marice.
