Slovenskega diplomata »skrbi«, kaj bo z Evropo v času Trumpovega predsedovanja

Skrbi me, da bo novi ameriški predsednik Donald Trump s svojo politiko vnesel neke vrste razkol v EU, je danes za STA povedal upokojeni diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar. Ob tem je ocenil, da ne glede na to, da EU ne smatra za upoštevanja vrednega akterja, Trump ne bo povsem obrnil hrbta ne Evropi ne Ukrajini.

»Skrbi me, da bo Trump s svojo politiko, svojim odnosom do EU, do Nata, do multilateralizma in do mednarodnih institucij sicer, vnesel neke vrste razkol v EU,« je dejal Cerar in pojasnil, da bi se ta razkol lahko zgodil med članicami, ki bi jih morebitne ameriške carine bolj prizadele, in tistimi, ki jih ne bi.

Glede carin bi bil sicer po njegovih besedah za EU lahko dober znak to, da je Trump v govoru po ponedeljkovi inavguraciji ni neposredno omenil. Vendar pa se bo, kot je dodal, tudi povezava prej ali slej soočila z vprašanjem carin. Te bi prizadele zlasti tiste članice, ki so vezane na ameriški trg, denimo Nemčija, Irska in Italija.

»Mi smo zelo vezani na nemško gospodarstvo, nemško gospodarstvo pa na ameriški trg in carine se seveda znajo občutiti, če bo do njih prišlo,« je poudaril Cerar in dodal, da bi lahko te vplivale med drugim na slovenske proizvajalce avtomobilskih delov in farmacevtska podjetja.

Rešitev za Evropo, če bo od ZDA kupovala orožje in utekočinjen plin

V tem kontekstu je izpostavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen že nakazala, da bi se »dalo stvar reševati z večjimi nakupi ameriškega utekočinjenega plina, s kakšnim nakupom orožja in tako naprej, skratka, da je EU odprta za razgovor, za iskanje rešitve, ki bi bila v korist obeh partnerjev«.

Kot pomembno vprašanje v odnosih med ZDA in EU je Cerar poleg gospodarstva izpostavil tudi varnost, zlasti Trumpovo zahtevo po zvišanju izdatkov za obrambo članic zveze Nato na pet odstotkov, kar da bi pomenilo dodaten pritisk na zaveznice. Po njegovi oceni je petodstotni cilj nerealen, česar se mora zavedati tudi Washington.

Kako bo z vojno v Ukrajini?

Glede vojne v Ukrajini in Trumpovih napovedi, da bo konflikt hitro rešil, je Cerar dejal, da je vprašanje, kaj si Trump predstavlja pod mirom. »Če je to nekaj hudo na škodo Ukrajine in v prid Putinu (...), je seveda za Evropo izredno pomembno vprašanje,« je povedal in opozoril na možnost, da bi Trump Ukrajini obrnil hrbet, kar da bi bila katastrofa, ne samo za Ukrajince, ampak tudi za Evropo.

»Menim sicer, da Trump – ne glede na to, da zaveznikov ne ceni oz. EU ne smatra kot neke vrste upoštevanja vrednega igralca – vendarle ne bo povsem obrnil hrbta ne Evropi ne Ukrajini,« je ocenil Cerar. Meni, da bo novi predsednik ZDA vendarle ugotovil, da dobri odnosi z zavezniki koristijo ameriškim interesom.

V vsakem primeru je treba, kot je poudaril Cerar, na končne sodbe še počakati, saj je eno, kar Trump govori, drugo pa so konkretna dejanja in ukrepi. Te je sicer Trump nakazal v vrsti izvršnih odredb, ki jih je podpisal kmalu po prisegi.

»Dejstvo je, da je Trump z vsemi temi prvimi predsedniškimi izvršnimi ukazi pokazal, naj Evropa od njega ne pričakuje kakšne istomišljenosti,« je dejal Cerar in ob tem omenil Trumpov odstop od pariškega podnebnega sporazuma in izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Kot je še ocenil upokojeni diplomat, si lahko Trump s temi ukrepi vsaj v prvih dveh letih mandata privošči marsikaj, saj ima na svoji strani republikansko stranko, kongres in vrhovno sodišče, pa tudi nekatere medije, predvsem družbene.