Slovenski biser ob avstrijskem jezeru
Od lanskega poletja se v Avstriji na štajerski strani jezera (polovica ga je namreč v deželi Koroška) v kraju Turracher Höhe bohoti hotel Alpin Peaks. Ne le da pade v oči zaradi odlične lokacije in čudovite zunanjosti, zlasti je presenetljivo to, da sta lastnika Slovenca. Še bolj zanimiva pa je njuna zgodba, kako se je vse skupaj začelo. In nikakor še ne končalo.
»Začelo se je pravzaprav s tem, ker smo kot družina zelo radi smučali, večkrat smo šli s hčerkama čez mejo v Avstrijo. V naju je tlela želja, da bi imela svoj apartma ali hiško,« pogovor začneta zakonca Sebastijan in Katja Lupša iz Tržiča.
Katja pristavi: »Najprej, tega je že kakšnih 20 let, sva gledala za kakšno ustrezno nepremičnino v Kranjski Gori, ampak so bile že takrat cene podivjane,« Sebastijan pa nadaljuje: »Bilo je za krompirjeve počitnice 2004., ko smo bili z družino v Bad Kleinkirchheimu, in povsem naključno sva naletela na zemljišče v Turracher Höheju. Lokacija in cena sta bili sprejemljivi, zato sva sklenila postaviti hiško, sprva povsem za lastne potrebe. Potem pa se je porodila ideja še o oddajanju in po desetih letih sva postavila še eno. Tako rekoč ves dohodek sva investirala.«
Turistična dejavnost
Domačini so ju po prvih zadržkih, gre namreč za vasico z le nekaj deset dušami, če odštejemo turiste, sčasoma povsem sprejeli in tako so se od ust do ust leta 2016 širile govorice in prišle na uho tudi zakoncema Lupša, da se na odlični lokaciji ob jezeru prodaja večje zemljišče, namenjeno turistični dejavnosti. »Pravzaprav se je vse skupaj bolj kot ne zgodilo spontano. Bila je dobra priložnost, našla sva poslovnega partnerja in smo zagrizli v projekt,« opišeta začetke gradnje hotelskega kompleksa ob jezeru. No, gradnje pravzaprav še ne, saj je treba tudi pri severnih sosedih skozi birokratske postopke, kjer imajo pomembno besedo tudi sosedje. Ob tem, da smo v naši deželi prepričani, da sta fovšija in metanje polen pod noge samo slovenska folklora, se sogovornika le nasmehneta.
»Ah, tudi tu smo imeli kar nekaj težav z enim od sosedov, ki je pravzaprav tarnal čez projekt samo zato, ker je lahko, uspelo mu ni pri ničemer. Ti pa seveda kravžlja živce in podaljša vse skupaj,« pojasni Sebastijan, ki pravi, da je pri takšnih projektih treba to vzeti v zakup in sprejeti, da se žal ne da ničesar urediti čez noč.
Ne le da sta lastnika Slovenca, tudi materiali in oprema so po večini iz Slovenije. Kot tudi arhitekt Bernard Kramarič, ki je zasnoval hotel, tesno pa je ves čas sodeloval tudi s Katjo, ki ji je notranje oblikovanje zelo pri srcu. Sebastijan pa je imel čez bolj tehnične reči, kot sta recimo zasnova sodobnega krmiljenja ogrevalnega in vodovodnega sistema. Kar se tiče grobih gradbenih del, so delali Avstrijci, večino lesa, opreme in drugega pa so priskrbeli slovenski dobavitelji. Zadala sta si namreč, da po večini v projekt vpeljeta slovenske podjetnike.
»Medtem ko sva oddajala hiški, sva tudi na potovanjih spoznavala in si ogledovala, česa si gostje želijo, kakšne nastanitve. Na kratko, to sta dober, trendovski dizajn in udobje. Zato sva sklenila zgraditi tako imenovani aparthotel z apartmaji. Vse naše sobe večje od običajnih, s tem je precej več tudi udobja. Seveda pa ponujamo vse ostalo hotelsko udobje, tu ne odstopamo. Tako si gostje lahko izberejo, kateri obrok bodo imeli v hotelu, katerega si bodo sami pripravili, in si seveda glede tega dopust karseda prilagodijo, da jim je enostavneje in tudi morda ugodneje,« pove Katja, Sebastijan pa doda, da je to, kako se bodo gostje odločili, odvisno tudi od vremena, ki pa je seveda večkrat nepredvidljivo. Zlasti pozimi, ko je še vedno vrhunec sezone, čeprav je tudi poleti, sploh zaradi kolesarskega turizma, vse več gostov.
Polna idej in zagona
In ko smo ravno pri vremenu. »Zime tu so prave zime. Šele zdaj vidiva, kakšna velika prednost je za nas, ker smo edini tu s podzemno garažo. Spomnim se, da smo enkrat smučali že 15. oktobra, sredi novembra pa se skoraj gotovo sezona že začne in traja tja do prvega maja. Tudi smučišče Turracher Höhe je Slovenkam in Slovencem zelo dobro znano, ni prav veliko, a zelo prijetno in z razgibanimi progami. Lani smo gostili celo ameriško smučarsko reprezentanco in bili so navdušeni,« razkrije Sebastijan.
Polna idej in zagona zakonca ne skrivata želje, da bi dokupila še del zemljišča ob hotelu in na njem zgradila bazen, saj se zavedata, da je to dodatna vrednost, ki si jo gostje želijo. Optimistično zreta v prihodnost in poudarita, da jim je čas epidemije covida-19 seveda podrl določene načrte, a hkrati omogočil, da so še bolj staknili glave in projekt še dodelali, kar pa je spet samo pozitivno, sklene Sebastijan Lupša.
5500 kvadratnih metrov je velik hotelski kompleks.
