FOSILI SLOVENIJE
Slovenski fosili pomembni za razumevanje časa in okolja
Knjiga ob 75-letnici Geološkega zavoda Slovenije. Za ljubitelje naravoslovja in profesionalne geologe.
Odpri galerijo
Mamut, jamski medved in los so bili značilni prebivalci na ozemlju današnje Slovenije pred 20.000 leti. ILUSTRACIJA: Barbara Jurkovšek
Izpod peresa Bogdana Jurkovška in njegove žene Tee Kolar-Jurkovšek, vodilnih strokovnjakov na področju paleontologije, stratigrafije in regionalne geologije, je v teh dneh pri Geološkem zavodu Slovenije izšla knjiga Fosili Slovenije s pomenljivim podnaslovom Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti. Knjiga, s katero sta počastila 75-letnico delovanja Geološkega zavoda Slovenije, pri katerem sta bila zaposlena oz. z njim še naprej sodelujeta, je prevedena v angleški jezik. Obsega 263 strani, 33 tabel s fosili in 411 citiranih del raziskovalcev slovenskih fosilov.
Bogdan Jurkovšek je poskrbel za bogat nabor fotografij, Barbara Jurkovšek pa je dodala lično izdelane ilustracije z naslovnico, ki predstavlja rekonstrukcijo okolja z značilnimi prebivalci poznokrednega plitvega morja, katerih fosili so bili najdeni v Sloveniji. »V knjigi je prikazan izbor izključno slovenskih fosilov, ki so pomembni za razumevanje geološkega časa in okolja, v katerem so kamnine z njimi nastajale, in posledično za poznavanje geološke zgradbe Slovenije,« je povedal Jurkovšek. Če je nekoč veljalo, da je sedanjost ključ za razumevanje preteklosti, je danes v geologiji zastopana paradigma, da je preteklost (v številnih primerih) ključ za razumevanje sedanjosti (ter predvidevanje prihodnosti).
Knjiga predstavlja pot od najzgodnejših začetkov paleontologije do sodobnega razumevanja fosilov, njihovega nastanka, pomena za biostratigrafijo, paleoekologijo in za razvoj sodobne evolucijske misli. Najobsežnejši del je namenjen pregledu geoloških obdobij Zemljine zgodovine s pomočjo makrofosilov, torej tistih, ki so vidni že s prostim očesom brez optičnih ali elektronskih pomagal.
Ob prepoznavanju načina življenja nekdanjih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli, ter razmer ob njihovi smrti in poznejši fosilizaciji so predstavljeni nekateri ključni geološki dogodki, od lokalnih in regionalnih do globalnih, ki so krmarili evolucijske poti živega sveta vse do danes. V knjigi je izpostavljeno tudi vprašanje, kaj se v prihodnosti obeta človeški vrsti, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Vse bolj je jasno, da je človeštvo postalo v izjemno kratkem času pomembna geološka sila sedanjosti, ki kljub navidezni nepremagljivosti s svojim početjem prehiteva čas, ki ji je kot vretenčarski vrsti še na razpolago. Knjiga bo navdušila tako ljubitelje naravoslovja kot profesionalne geologe, ki jim prinaša celovit pregled slovenskih fosilov od paleozoika do kvartarja, s popolnim seznamom strokovne literature o fosilih, najdenih v Sloveniji.
Sežansko jamarsko društvo, ki ga že več kot 30 let vodi predsednik Jordan Guštin, ki bo letos prejel občinsko priznanje za dolgoletno vodenje društva in neprecenljiv prispevek k jamarstvu, namerava knjigo predstaviti ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgusta v jami Vilenica, kjer bodo postavili tudi razstavo fosilov.
Naslovnica ILUSTRACIJA: Barbara Jurkovšek
Bogdan Jurkovšek je poskrbel za bogat nabor fotografij, Barbara Jurkovšek pa je dodala lično izdelane ilustracije z naslovnico, ki predstavlja rekonstrukcijo okolja z značilnimi prebivalci poznokrednega plitvega morja, katerih fosili so bili najdeni v Sloveniji. »V knjigi je prikazan izbor izključno slovenskih fosilov, ki so pomembni za razumevanje geološkega časa in okolja, v katerem so kamnine z njimi nastajale, in posledično za poznavanje geološke zgradbe Slovenije,« je povedal Jurkovšek. Če je nekoč veljalo, da je sedanjost ključ za razumevanje preteklosti, je danes v geologiji zastopana paradigma, da je preteklost (v številnih primerih) ključ za razumevanje sedanjosti (ter predvidevanje prihodnosti).
Od preteklosti do prihodnosti
Knjiga predstavlja pot od najzgodnejših začetkov paleontologije do sodobnega razumevanja fosilov, njihovega nastanka, pomena za biostratigrafijo, paleoekologijo in za razvoj sodobne evolucijske misli. Najobsežnejši del je namenjen pregledu geoloških obdobij Zemljine zgodovine s pomočjo makrofosilov, torej tistih, ki so vidni že s prostim očesom brez optičnih ali elektronskih pomagal.
Izpostavljeno je tudi vprašanje, kaj se v prihodnosti obeta človeški vrsti.
Ob prepoznavanju načina življenja nekdanjih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli, ter razmer ob njihovi smrti in poznejši fosilizaciji so predstavljeni nekateri ključni geološki dogodki, od lokalnih in regionalnih do globalnih, ki so krmarili evolucijske poti živega sveta vse do danes. V knjigi je izpostavljeno tudi vprašanje, kaj se v prihodnosti obeta človeški vrsti, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Vse bolj je jasno, da je človeštvo postalo v izjemno kratkem času pomembna geološka sila sedanjosti, ki kljub navidezni nepremagljivosti s svojim početjem prehiteva čas, ki ji je kot vretenčarski vrsti še na razpolago. Knjiga bo navdušila tako ljubitelje naravoslovja kot profesionalne geologe, ki jim prinaša celovit pregled slovenskih fosilov od paleozoika do kvartarja, s popolnim seznamom strokovne literature o fosilih, najdenih v Sloveniji.
263
strani, 33 tabel s fosili in 411 citiranih del obsega knjiga.
strani, 33 tabel s fosili in 411 citiranih del obsega knjiga.
Sežansko jamarsko društvo, ki ga že več kot 30 let vodi predsednik Jordan Guštin, ki bo letos prejel občinsko priznanje za dolgoletno vodenje društva in neprecenljiv prispevek k jamarstvu, namerava knjigo predstaviti ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgusta v jami Vilenica, kjer bodo postavili tudi razstavo fosilov.
