NOVE RAZLIČICE VIRUSA
Slovenski imunolog svari pred katastrofo
Predvsem južnoafriška različica virusa po njegovem lahko okuži tudi tiste, ki so covid 19 že preboleli.
Odpri galerijo
Ihan meni, da bi bil vdor južnoafriške različice virusa lahko prava katastrofa. FOTO: Roman Šipić, Delo
Po svetu odkrivajo vse več različic novega koronavirusa. V Sloveniji so že potrdili prisotnost britanske in pri mariborskem zdravniku tudi južnoafriške različice, ki sta bolj kužni, južnoafriška pa naj bi bila tudi odporna proti cepivom, ki preplavljajo planet, da bi izkoreninili virus, ki že eno leto povsod hromi življenje. Premier Janez Janša je izjavil, da se je zaradi teh novih različic pojavila dilema, ali postopoma zmanjševati rizične stike ali za nek krajši čas ustaviti javno življenje.
Imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan je v Odmevih na TV Slovenija opozoril, da so bila pri nas merjenja novih različic virusa pri nas februarja, da pa so razmere v mali Sloveniji lahko sedaj že drugačne. »Zlasti bi bil nevaren vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in celo cepljene. Kar bi bila lahko katastrofa v bolnišnicah, kjer zdaj računamo, da je ves kader bolj ali manj precepljen in ne more okužiti bolnikov. Če se pojavi južnoafriška različica, se lahko ponovno začne kuženje bolnikov od medicinskega osebja, kar se je dogajalo novembra in decembra. To bi bil slab scenarij.«
Na vprašanje, ali je ob vse več novih različicah virusa cepljenje z obstoječimi cepivi sploh smiselno, je Ihan pojasnil, da je pri cepljenju treba upoštevati dve funkciji: »Ena je zaščita človeka pred težjo boleznijo, kar velja tudi pri novih sevih. Zaščita je odvisna od stimulacije imunskih celic, limfocitov T. Te celice ostanejo zelo dolgo in so zelo široko spektralne proti različnim virusnim različicam. Cepljeni ljudje so zaščiteni pred težjo boleznijo. Večja skrb je širjenje epidemije. Če virus pobegne delovanju protiteles, ki ščitijo pred okužbo in okužbo prenesemo naprej, cepljenje ne ščiti pred tem, da se epidemija med cepljenimi ljudmi lahko širi naprej. Zlasti med tistimi, ki so preboleli bolezen. Teh je pri nas veliko, že tretjina, in pomenijo pomembno bariero pred širjenjem virusa. Nova različica lahko močno poslabša širjenje epidemije. Ljudje, ki so bili cepljeni, pa so zaščiteni pred hujšim potekom bolezni.« Dodal je, da so študije pokazale, da so vsa tri cepiva, ki so registrirana v EU, torej Pfizer-Biontechovo, Modernino in AstraZenecino, enakovredna, niso pa enakovredna pri preprečevanju in širjenju okužbe.
Imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan je v Odmevih na TV Slovenija opozoril, da so bila pri nas merjenja novih različic virusa pri nas februarja, da pa so razmere v mali Sloveniji lahko sedaj že drugačne. »Zlasti bi bil nevaren vdor južnoafriške različice, ki lahko okuži prebolevnike in celo cepljene. Kar bi bila lahko katastrofa v bolnišnicah, kjer zdaj računamo, da je ves kader bolj ali manj precepljen in ne more okužiti bolnikov. Če se pojavi južnoafriška različica, se lahko ponovno začne kuženje bolnikov od medicinskega osebja, kar se je dogajalo novembra in decembra. To bi bil slab scenarij.«
Na vprašanje, ali je ob vse več novih različicah virusa cepljenje z obstoječimi cepivi sploh smiselno, je Ihan pojasnil, da je pri cepljenju treba upoštevati dve funkciji: »Ena je zaščita človeka pred težjo boleznijo, kar velja tudi pri novih sevih. Zaščita je odvisna od stimulacije imunskih celic, limfocitov T. Te celice ostanejo zelo dolgo in so zelo široko spektralne proti različnim virusnim različicam. Cepljeni ljudje so zaščiteni pred težjo boleznijo. Večja skrb je širjenje epidemije. Če virus pobegne delovanju protiteles, ki ščitijo pred okužbo in okužbo prenesemo naprej, cepljenje ne ščiti pred tem, da se epidemija med cepljenimi ljudmi lahko širi naprej. Zlasti med tistimi, ki so preboleli bolezen. Teh je pri nas veliko, že tretjina, in pomenijo pomembno bariero pred širjenjem virusa. Nova različica lahko močno poslabša širjenje epidemije. Ljudje, ki so bili cepljeni, pa so zaščiteni pred hujšim potekom bolezni.« Dodal je, da so študije pokazale, da so vsa tri cepiva, ki so registrirana v EU, torej Pfizer-Biontechovo, Modernino in AstraZenecino, enakovredna, niso pa enakovredna pri preprečevanju in širjenju okužbe.
