KORONAVIRUS
Slovenski infektolog: Umrlo bi 60 milijonov ljudi, če ne bi bilo zapiranja držav
Andrej Trampuž ocenjuje, da bi se moralo cepiti med 50 in 60 odstotki ljudi.
Odpri galerijo
Andrej Trampuž je zadovoljen z učinkovitostjo oxfordskega cepiva. FOTO: Simone Baar
Konec leta naj bi po pričakovanjih na trg prišlo cepivo, ki naj bi 'ubilo' koronavirus. Najbliže so mu znanstveniki z oxfordske univerze, ki s podjetjem AstraZeneca razvijajo cepivo proti novemu koronavirusu.
»Po informacijah, ki jih imamo, gre za dobro cepivo in dosedanji izsledki so pokazali, da je 80-odstotno učinkovito,« je za Slobodno Dalmacijo povedal Andrej Trampuž, specialist infektologije in interne medicine, ki deluje na berlinski kliniki Charite, največji bolnišnici v Evropi. Tako visoka stopnja učinkovitosti je zelo dobra. »Ob takšni učinkovitosti cepiva, da bi dosegli kolektivno imunost, bi se moralo po svetu ali v Evropi cepiti med 50 in 60 odstotki prebivalstva,« pravi Trampuš.
Preberite tudi:
Oxfordsko cepivo nima nekih značilnih stranskih učinkov, njegova kakovost ni vprašljiva, je pa vprašljiva hitrost njegove distribucije oziroma to, ali ga lahko proizvedejo dovolj, pravi Trampuž. Poleg oxfordskega cepiva obstajajo še nekatera druga cepiva, ki so v tretji fazi kliničnih preiskav, med njimi cepivo podjetja CureVAc, cepivo Sputnik 5 pa že uporabljajo v Rusiji, a zanj ni povratnih informacij o njegovi kakovosti.
»Menim, da bi na svetovni ravni morali ustanoviti neodvisen odbor, ki bi dobil vsa cepiva na vpogled in sprejel odločitev o najboljšem cepivu za vse,« pravi Trampuž.
Preberite tudi:
Trampuž je komentiral tudi upad odstotka smrtnosti zaradi covida 19, ki se je dolgo gibal med 3,1 in 3,2 odstotka, v zadnjih 28 dneh pa je upadel na 2,88. Ob taki smrtnosti bi imeli ob takšnem dnevnem porastu okužb, kot jih imamo v zadnjih dneh, do konca leta po vsem svetu 1,78 milijona mrtvih (trenutno je število smrtnih žrtev pri nekaj manj kot 1,1 milijona žrtev). »Upad odstotka je dober, a je odstotek še vedno previsok. Nekateri banalizirajo število umrlih glede na svetovno populacijo in pravijo, da številke niso velike. Predstavljajte si, da zaradi koronavirusa na svetu umre 'samo' en odstotek svetovne populacije. To bi bila katastrofa,« je prepričan slovenski strokovnjak, ki pa ob tem opozarja, da je do upada smrtnosti prišlo v poletnem času, ko smo bili ljudje več časa zunaj na zraku, ko so zbolevali mlajši ljudje, ki imajo večinoma blažje simptome.
Številni so nasprotovali popolnemu zapiranju držav, t. i. lockdownu, med prvim valom. Mnogi so v strahu, da se bo kaj podobnega zgodila tudi med drugim valom. »Po izračunih, če v Evropi ne bi bilo splošnega lockdowna, bi zaradi koronavirusa umrlo 60 milijonov ljudi. Ta je bil nujen,« je prepričan, hkrati pa dodaja, da v prihodnje takšnih zapiranj ne bo več, saj smo se do zdaj naučili živeti z virusom, lahko pa pričakujemo lokalne karantene, kjer se bo virus nenadzorovano širil.
»Po informacijah, ki jih imamo, gre za dobro cepivo in dosedanji izsledki so pokazali, da je 80-odstotno učinkovito,« je za Slobodno Dalmacijo povedal Andrej Trampuž, specialist infektologije in interne medicine, ki deluje na berlinski kliniki Charite, največji bolnišnici v Evropi. Tako visoka stopnja učinkovitosti je zelo dobra. »Ob takšni učinkovitosti cepiva, da bi dosegli kolektivno imunost, bi se moralo po svetu ali v Evropi cepiti med 50 in 60 odstotki prebivalstva,« pravi Trampuš.
Preberite tudi:
Odkrili naj bi, zakaj se virus tako hitro širi
Oxfordsko cepivo nima nekih značilnih stranskih učinkov, njegova kakovost ni vprašljiva, je pa vprašljiva hitrost njegove distribucije oziroma to, ali ga lahko proizvedejo dovolj, pravi Trampuž. Poleg oxfordskega cepiva obstajajo še nekatera druga cepiva, ki so v tretji fazi kliničnih preiskav, med njimi cepivo podjetja CureVAc, cepivo Sputnik 5 pa že uporabljajo v Rusiji, a zanj ni povratnih informacij o njegovi kakovosti.
Vprašanje je, ali bodo lahko proizvedli dovolj cepiva za vse. FOTO: Shutterstock Photo
Preberite tudi:
Profesor predvidel, kdaj bo epidemija najhujša
Trampuž je komentiral tudi upad odstotka smrtnosti zaradi covida 19, ki se je dolgo gibal med 3,1 in 3,2 odstotka, v zadnjih 28 dneh pa je upadel na 2,88. Ob taki smrtnosti bi imeli ob takšnem dnevnem porastu okužb, kot jih imamo v zadnjih dneh, do konca leta po vsem svetu 1,78 milijona mrtvih (trenutno je število smrtnih žrtev pri nekaj manj kot 1,1 milijona žrtev). »Upad odstotka je dober, a je odstotek še vedno previsok. Nekateri banalizirajo število umrlih glede na svetovno populacijo in pravijo, da številke niso velike. Predstavljajte si, da zaradi koronavirusa na svetu umre 'samo' en odstotek svetovne populacije. To bi bila katastrofa,« je prepričan slovenski strokovnjak, ki pa ob tem opozarja, da je do upada smrtnosti prišlo v poletnem času, ko smo bili ljudje več časa zunaj na zraku, ko so zbolevali mlajši ljudje, ki imajo večinoma blažje simptome.
Številni so nasprotovali popolnemu zapiranju držav, t. i. lockdownu, med prvim valom. Mnogi so v strahu, da se bo kaj podobnega zgodila tudi med drugim valom. »Po izračunih, če v Evropi ne bi bilo splošnega lockdowna, bi zaradi koronavirusa umrlo 60 milijonov ljudi. Ta je bil nujen,« je prepričan, hkrati pa dodaja, da v prihodnje takšnih zapiranj ne bo več, saj smo se do zdaj naučili živeti z virusom, lahko pa pričakujemo lokalne karantene, kjer se bo virus nenadzorovano širil.
