Slovenski lobisti so se zbrali, registriranih jih je le 83
Trenutno je v Sloveniji registriranih le 83 lobistov, medtem ko bi jih morali po oceni združenja v register vpisati med 1000 in 3000. Lobiranje ima v javnosti pogosto negativen prizvok zaradi nezakonitih ali vsaj neprimernih praks, ki predstavljajo od 70 do 80 odstotkov vseh lobističnih dejavnosti. Tudi o tem je tekla beseda na nedavnem mednarodnem dogodku, ki ga sta ga organizirala Združenje za zakonito lobiranje Slovenije in Public Affairs Community of Europe (PACE), na katerega so privabili ugledne tuje in tudi domače goste.
Vsi v en glas so poudarjali pomen etičnega in transparentnega lobiranja kot ključnega elementa demokratičnih procesov za zaščito javnega interesa. Med razpravami na okroglih mizah so strokovnjaki z različnih področij podrobno predstavili vrednote etičnega in transparentnega lobiranja ter njegov pomen pri demokratičnih procesih. Združenje si prizadeva za ustanovitev lobistične zbornice, ki bi skrbela za izobraževanje, licenciranje in tudi za sankcioniranje neprimernih praks lobiranja.
Med domačimi govorci je bil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi, med tujimi pa se je zvrstilo več nacionalnih lobističnih združenj in drugih gostov. Namen dvodnevnega mednarodnega dogodka je priprava nekakšnega poročila o tem, kako so države članice po desetih letih implementirale priporočila OECD v praksi, kaj so spremembe in kaj je treba še bolj upoštevati.
Srečanja o javnih zadevah, kot je ta konferenca o lobiranju, PACE organizira vsako leto v drugi prestolnici. S povezovanjem z njimi želi slovensko stanovsko združenje s postopno profesionalizacijo lobiranja Slovenijo postaviti ob bok najbolj razvitim demokracijam na svetu.
