Slovenski mikrobiolog o maskah: Trčili smo v slovenski egoizem

Ob epidemiji novega koronavirusa so zadnje mesece naše stalne spremljevalke maske. Pred začetkom novega šolskega leta pa je med številnimi starši priporočilo NIJZ, naj otroci v šolah, ko ne bodo v razredu, nosijo maske, sprožila veliko negodovanja, nekateri so odločeni, da njihovi otroci mask ne bodo nosili.

Marsikateri starši menijo, da so maske odveč, da so poseg v svobodo posameznika in da otroci z njimi na obrazu ne pridejo do dovolj kisika. Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar na to odgovarja, da so bile narejene študije, ki so javno objavljene, v katerih so merili kisik pri ljudeh z masko in brez maske. »Koncentracija kisika v našem telesu in naši krvi ni pogojena s tem, ampak je pogojena s parcialnim tlakom kisika v ozračju. Gre za izmenjavo dveh plinov; eden je kisik, ki gre v notranjost, po drugi strani pa gre ven ogljikov dioksid. Edina stvar, ki se pri maskah pojavi, je, da pri malo večjem fizičnem naporu mišice prsnega koša temu primerno delujejo več. To je edina razlika, druge razlike pa ni.« Pravi, da so bili posneti filmi s posebnimi hitrosnemalnimi kamerami za simulacijo kihanja, kašljanja, govora in tako naprej. Gre za eksperiment, ki si ga lahko na spletu poišče vsakdo, trdi Pretnar. »Obstajajo tudi meritve kapljic, ki tudi daleč letijo glede na silo težnosti, glede na pritisk v pljučih in tako naprej. Vse te kapljice s seboj nosijo lahko na tisoče, deset ali celo stotisoče virusov, ki so lahko v eni taki kapljici.«
 

---

Preberite tudi:

Sprememba glede mask, nespoštovanje vas lahko veliko stane

---

Uporaba otroške maske na šolskih hodnikih je travmatična samo v primeru, če otrokom iz tega starši naredijo travmo, pa govori mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan, ki meni, da bodo pametnejši starši otrokom iz nošenja zanimivih mask raje naredili veselje: »Če bi bili otroci tako na robu dihalne stiske, da bi jim škodila maska med odmori, bi jim škodil tudi vsak fizični napor ali hribovski izlet, pa to seveda ni res, razen v primeru kakšnih bolezni.«

Imamo zelo velik problem

V naši družbi imamo zelo velik problem; gre za strašno medsebojno nezaupanje in za grozno nezaupanje do znanosti, znanja, meni Pretnar: »Ljudje ne morejo v možganih obrniti slike, da masko nataknem gor, ker ne vem, ali sem okužen ali nisem, da zaščitim druge.« Poudarja, da so bile še pred epidemijo covida 19 narejene študije o tem, koliko maske ščitijo pred gripo (velikosti obeh virusov so primerljive): »Ta kirurška maska, ki je nam najbolj dostopna, me zaščiti med 25 in 28 odstotki. Hipotetičen primer: veliko ljudi nosi masko pod nosom, še vedno ščitimo vse druge , odpovemo pa se tistim 25 do 28 odstotkom zaščite samega sebe. Ljudje bi morali vedeti, da ko snamejo masko, ne škodujejo drugim, ampak sebi.« Da je nošenje mask predvsem izraz skupne solidarnosti, meni tudi Ihan: »Edina solidarnost, ki se v času povečane nevarnosti širjenja epidemije pričakuje od vsakega človeka, je to, da v druge ljudi ne pljuva kapljic svoje sline in ne prši svoje nosne sluzi! To je vsa umetnost osebne protivirusne preventive, virus namreč potuje prek kapljic sline in nosne sluzi.«


Med nasprotniki nošenja mask je slišati tudi argument, da so bile kirurške maske narejene za uporabo v sterilnih okoljih in da drugje niso primerne. »Ljudje vzamejo v roko škatlo, preberejo to, čemu so maske namenjene, in potem je to zanje sveto,« odgovarja Pretnar. Drugi preprosto ne verjamejo, da maske delujejo. »Če je intelektualni domet posameznika tako nizek, da ne more dojeti, da drobne kapljice in aerosoli letijo iz ust, potem ni pomoči. Tak bo to zanikal. Maska je lahko vlažna, je lahko tudi nekaj dni stara … Maska bo vedno funkcionirala. Mnogi pravijo, da niso higienične in da potem dihamo nazaj lastne bakterije in mikroorganizme. Nič hudega, saj so naši in proti njim je naš imunski sistem že odporen. Z lastnimi mikrobi ne moreš zboleti. To je eden takih večjih absurdov.« Ihan ob tem poudarja, da mask predvsem ne smemo posojati drugim in da je kontaminacija maske pričakovana v virusno bolj obremenjenih okoljih (oddelki za covid, odvzemna mesta za brise), kjer je treba natančno spoštovati pravila glede dotikanja maske s prsti in zlasti snemanja in zavrženja maske po uporabi.

Otroci so prilagodljivi

Pretnar je prepričan, da težava ni v otrocih, saj bodo ti ravnali tako, kot vidijo pri svojih starših: »Če se bodo s svojimi starši pogovorili, če jim bodo starši to razložili, bodo to tudi delali, saj so zelo prilagodljivi. Če pa imamo doma cepetavčke, ki morda niti ni dobro, da imajo otroke, razvajene mamice in napihnjeni ego očetov, ki so uporniki zaradi uporništva do vsega in proti vsemu, potem pa nastane šibka točka in tu bomo videli, kaj se nam bo zgodilo.« Skrbi bi ga, da situacija ni dobra, da vplivneži počasi jemljejo zaupanje v stroko, čeprav razume, da je zanikanje vsega neka oblika obrambe. 

»V slovenski družbi imamo večje in manjše vplivneže na javno mnenje. Nekaj pravnikov, novinarjev in drugih je naredilo v slovenskem prostoru ogromno škode. Da ne govorim o teh, ki so vsak petek na cesti. Na koncu rečejo, da jih je bilo 2000 in ni nihče zbolel. Saj ni res. Kako bomo lahko s prstom pokazali na nekaj teh tisoč ljudi, če ne povedo epidemiologu, da so bil na protestu, ali pa na zasebnem druženju ali pa na zabavi na Pagu?« pravi Pretnar. Grozljivo se mu zdi, da vse več okuženih epidemiologov ne želi razkriti, s kom so bili v stiku. »Tu pa smo že zelo na robu kriminalnega dejanja. Če nekaj zamolčiš, da se bolezen širi naprej, to na neki način pomeni, da jo širiš dalje. Tukaj bi pa epidemiolog že lahko posegel po kakšnem pravnem sredstvu. V tem primeru gre za širjenje bolezni, ki jo je verjetno razširil, pa noče povedati, kam jo je razširil. Gre za aktivno širjenje z zamolčanjem – imamo zakon o nalezljivih boleznih.«

Pretnar: To je največja neumnost

​ V zadnjih dneh se je Pretnar odzval na zapise oziroma posnetke Marka Potrča. »Zahteva, da se v tej situaciji popolnoma sprostimo in živimo tako kot prej. In to kot oče pove, da se bo boril za svoje otroke. To je največja neumnost, kar jih je doslej bilo na sporedu. Jaz se borim za svoje otroke tako, da skušam ljudem na facebooku v svojem prostem času razložiti, pomagati. Bil sem prvi, ki je 28. ali 29. februarja zapisal, da je čas, da damo maske gor.«
 

---

Preberite tudi:

Potrč se čudi: Jaz, ‘nabildanec‘, vas moram učiti o tem?

---

​Drugega dobrega orodja za preprečitev širjenja virusa nimamo, kot da poskušamo vnesti v naš vsakdanjik, da virusa ne prenašamo, pravi Pretnar. Poudarja, da ne vemo, ali smo okuženi, zato je tako pomembno nositi maske. »Trčili smo v slovenski egoizem, ne pri vseh. Zaenkrat. Po trgovinah so tisti, ki mislijo, da so heroji, če ne dajo maske gor, še v manjšini. Ampak te manjšine vlečejo in počasi rahljajo zgodbo. Sploh ne najdem dovolj trde besede za tak način vedenja. Pri meni gre za eno veliko osuplost, ker tega doslej v slovenskem prostoru še nisem poznal.«

Niso dovolj zreli

»Vsem nam je prijetnejše biti brez maske kot z njo, ampak vseeno je človeško in solidarno žrtvovati nekaj udobja za pravico zdravstveno ranljivih do svojega življenja in pravico celo družbe, da živi brez zaustavljanja šol in bolnišnic in javnega prometa in velikih delov gospodarstva. Kdor misli nasprotno, je verjetno premalo zrel, da bi ga bilo mogoče v kar koli razumnega prepričati,« meni Ihan. Po njegovem so nezreli ljudje praviloma tudi precej nesamozavestni in negotovi in jim zato tudi »toliko pomenijo všečki somišljenikov na spletu, za katere so se pripravljeni junačiti z vsemi izmišljijami, a se v zaresnem življenju spletni junaki hitro skrijejo pred neprijaznimi pogledi. To je tudi recept za rešitev problema. Če nas ima večina v dvigalu maske, da ščitimo drug drugega pred svojo slino in sluzjo, bo tudi človeku, ki enači osebno svobodo s pravico pljuvanja v druge, postalo nerodno. In to je vse, kar je treba doseči – skupaj.«