Slovenski okusi navdušili svet

KOPER – Hrano za spremembe oziroma Food for change je bilo letos geslo prireditve Terra madre in Salone del gusto, ki spada med največje in najpomembnejše mednarodne dogodke na svetu, posvečene kulturi hrane in spoštovanju tistih, ki jo pridelujejo, obenem pa je tudi izjemna turistična promocija držav udeleženk, kjer lahko na ogled in pokušino predstavijo to, kar imajo najboljšega. Prireditev v organizaciji gibanja Slow food pripravijo vsaki dve leti že vse od 2004.


Srečanje kmetov, ribičev, pridelovalcev in ponudnikov hrane, kuharjev, akademikov, študentov z vsega sveta in številnih drugih, ki so združeni v želji po spodbujanju trajnostne lokalne proizvodnje hrane, je nekaj veličastnega. Tudi tokrat je bilo mogoče na prireditvi Terra madre srečati in se pogovoriti z udeleženci iz kar 143 držav sveta, ki jih je predstavljalo 7000 delegatov in številni razstavljavci. Delavnice in specializirane pokušine so bile razprodane že najmanj tri mesece prej.


Barvitost dogodka, nasmehi udeležencev, prijaznost proizvajalcev, ki so s strastjo in prepričljivo ponujali svoje izdelke, so bili v veselje obiskovalcev, saj so lahko poskusili nekaj najboljših jedi na svetu. Lepo je bilo videti vedno več mladih, ki sodelujejo v kmetijstvu, turističnih kmetijah, v pivovarnah, ko ponosno predstavljajo svoje pridelke.


Predvsem čustvena je bila slovesnost na torinskem trgu, kjer se je v mimohodu predstavilo vseh 7000 delegatov iz 143 držav, med njimi jih je bilo sedem iz Slovenije. Zastavo je ponosno nosila vodja slovenske delegacije Tatjana Butul. Nagovor predsednika gibanja Slow food Carla Petrinija je bil kot vedno edinstven, konkreten in čustven.


Posebnost prireditve je bila letos izmenjava tipičnih vrst kruha med predstavniki posameznih držav. »Na kongresu Terra madre smo se tudi letos predstavili z našimi okusi, vonji in dejavnostjo. Naša petdnevna predstavitev je bila med obiskovalci izjemno odmevna. Predstavili smo mavrico okusov Primorske in Notranjske. Čudovita predstavitev je navdušila publiko, ki je v teh petih dneh obiskala to prireditev. Obiskovalce je zanimala naša država in veliko smo jih nad njo tudi navdušili,« je dejala Tatjana Butul, ki se je prireditve udeležila že petič in za izmenjavo spekla kruh z drožmi iz ržene, ajdove in pirine moke.


Na Salonu okusov se je predstavilo okoli 900 razstavljavcev z vsega sveta. Tako so obiskovalci lahko okušali kavo iz Ugande, fižol iz Gvineje Bissau, čaj pri Kitajcih, začimbe na razstavnem prostoru Šrilanke, ostrige in sire pri Francozih in Nizozemcih, ribe v soli iz enega izmed norveških otokov, spet pri Indonezijcih sladkor iz kokosovih cvetov, riž na številnih prostorih azijskih držav, afriške začimbe ter tajvansko sojino omako, ki je, zanimivo, začinjena s solnim cvetom sečoveljskih solin, in še in še.

Zanimiva so bila vina in olja različnih držav, azerbajdžanske začimbe, afganistanski žafran, angleška piva, škotski viskiji, francoski konjaki, dobrote z Balkana in seveda številni pridelki in izdelki z vseh italijanskih pokrajin ... Eden izmed najbolj obiskanih je bil prav razstavni prostor predstavnikov Slow food Primorske. Domačija Butul je predstavila dobrote, katerih rdeča nit so zelišča sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu nad Koprom.


Obiskovalci so bili navdušeni nad marmeladami in vinskimi želeji z zelišči ter medom, oljčno olje so pohvalili tudi najzahtevnejši poznavalci, figov in kakijev kis sta bila posebneža, predstavili so tolminske sire z zelišči. Tokrat so prvič pripravili sir z oljčnimi listi, ki je požel veliko zanimanja. S seboj so imeli paleto sonaravnih vin, med drugim tistega brez dodanega žvepla in drugih konzervansov, ki so ga imenovali baby orange. Bilo je zagotovo eno izmed največkrat omenjenih vin prireditve.

»Odličen odziv nad našo mavrico okusov Istre in celotne Primorske je potrditev, da smo na pravi poti. Srečni smo, da imajo naše proizvode in pridelke ter vina do zdaj že v več kot 70 državah sveta in nove ponudbe pripravljamo tudi po tej predstavitvi, saj so nas obiskali številni, ki si želijo naše okuse ponuditi bodisi v njihovih restavracijah, vinotekah, kuhinjah, butičnih trgovinicah ali si jih oskrbeti za domov,« pravi Tatjana Butul.

Nekaj posebnega je bil David Lesar, ki pod znamko Biosing prideluje odlične suhomesne izdelke, kot so klobase in salame iz divjačine. Ena izmed najbolj prepoznavnih posebnosti slovenskega razstavnega prostora je bila zagotovo medvedja salama, za katero se je zanimalo veliko obiskovalcev. »Naši potrošniki so predvsem ljudje, ki segajo po naravni, zdravi prehrani in jim naš suhomesni izdelek ne pomeni le obroka, temveč gurmanski užitek. In teh je bilo med obiskovalci Terra madre veliko. Zame je bila to velika priložnost, da se predstavim svetovni javnosti, in izkoristil sem jo. Navezali smo veliko novih stikov,« je zadovoljen simpatični Ribničan, ki se je te prireditve udeležil že drugič.


Na slovenskem razstavnem prostoru so se oglasili številni tuji novinarji, ki bodo v svoje države prenesli vtise. »Že prvi odmevi na našo predstavitev so odlični,« pravi Tatjana Butul. Pri nas na Manžanu je učni center ene najboljših gastronomskih fakultet na svetu iz Pollenza UNISG, kjer jim pripravljamo program. Program bomo zdaj razširili tudi v t. i. slow travel, gre za novejši projekt slow fooda, ki se širi tudi kot ponudba v turizmu.«