Slovenski ornamenti na vseh koncih sveta

LJUBLJANA – Prihodnje leto bo minilo 120 let od rojstva Jožeta Karlovška, rojenega v Šmarjeti pri Novem mestu, ki je bil slovenski stavbenik, izumitelj ter neutrudni raziskovalec in zbiralec slovenske stavbne dediščine in umetnostne obrti. Izdal je več knjig o slovenski hiši in slovenskem ornamentu. Še danes velja, da je bil edini, ki je sistematično zbiral slovenske ornamente ter jih zapisoval in prerisoval. To je njegovo izjemno poslanstvo, da je vse ornamente, ki jih je našel, skrbno zabeležil in tudi raziskoval njihov izvor. Ti so zdaj odtisnjeni na skoraj 40 izdelkih.

Za vse to je poskrbela Katarina Karlovšek. Vnukinja dedka Jožeta žal ni poznala, saj je umrl 12 let pred njenim rojstvom. »Njegovo delo ali njegovo življenjsko pot je najbolj zaznamovala izjemna delavnost,« pravi Katarina. »V času svojega življenja je vzljubil vse, kar je bilo slovenskega. To so med drugim ornamenti, tipične slovenske hiše in detajli stavbne dediščine. Prav neverjetno je, kako je Jože Karlovšek že takrat čutil željo, da vse to, kar zaznamuje naš narod skozi našo kulturno dediščino, popiše, zapiše in to pusti nam, ki smo prišli za njim.«

Del tega je verjetno tudi prenos Karlovškovih ornamentov na izdelke, ki imajo uporabno vrednost. »To je bila dolgoletna želja vseh družinskih članov, da ornamenti, ki so sicer zbrani v knjigah in so bili prikazani na številnih razstavah, pridejo med ljudi z določenimi predmeti, ki imajo praktično vrednost,« pove Katarina.

Zbiralec naše dediščine

Nova kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta. »Lani so v celjski Mohorjevi družbi izdali dnevnik branja za odrasle ter zvezek z motivom ornamenta Jožeta Karlovška,« še pove Katarina Karlovšek. »Podjetje Vivapen iz Celja je izdelalo nalivno pero, roler ter kaligrafska peresa z ornamentom. Podjetje Emo Celje je z ornamentom okrasilo lonček in džezvo, Steklarna Hrastnik pa je izdelala kozarce z ročno graviranim ornamentom. Slovenski etnografski muzej je napravil nakit z ornamentom. Del kolekcije so tudi ročno izdelane torbe ter ročno šivan nakit iz steklenih kroglic in swarovski kristalov. Kaligrafinja Katarina Rojc je izdelala voščilnico. V čokoladnici Lucifer so pripravili čokolado z okusom orehove potice, njeno embalažo pa krasi ornament. Vsi izdelki so kakovostne izdelave in slovenskega izvora. V nastajanju je damska ročna ura blagovne znamke Zlatarne Celje.«


Svoje mnenje je o delu Jožeta Karlovška in poslanstvu vnukinje Katarine zapisal etnolog prof. dr. Janez Bogataj: »Agencija RTA je obogatila trg poslovnih in protokolarnih daril, spominkov in uporabnih izdelkov s kolekcijo, kakršne pri nas še nismo poznali, tako v vsebinskem kot tudi aplikativnem razponu. Če rečemo aplikativnem, mislimo predvsem na t. i. slovenski ornament, ki naj bi pomagal sooblikovati razpoznavnost Slovenije z različnimi uporabnimi izdelki. Prizadevanja v tej smeri segajo sicer v 19. stoletje, vendar niso rodila trdnih in predvsem uspešnih sadov. Z vprašanji slovenskega ornamenta so se ukvarjali številni posamezniki, v glavnem ljubitelji. Najobsežnejši opus predstavlja zbirateljsko delo Jožeta Karlovška (1900–1963), sicer gradbenika, ki je čez 40 let marljivo zbiral po celotnem slovenskem ozemlju najrazličnejše gradivo z ornamenti.«

Že za časa svojega življenja je Jože Karlovšek glede ornamentike razvijal dvojnost, ki pa je ni ločeno obravnaval, pravi Bogataj: »Prvi mu je bil zbirateljski cilj, kar je tudi sicer značilnost vseh ljubiteljskih zbiralcev, drugi pa je bil bolj uporabne narave. S številnimi primeri je namreč poskušal prikazati uporabnost ornamentov in drugih krasilnih podrobnosti v novih njegovih kompozicijah, kot aplikacije na pohištvu, vezeninah, v stavbni opremi, raznih okrasnih predmetih in drugod. In prav v tej drugi dvojnosti se dediščina gradiva Jožeta Karlovška odlično sklada s kolekcijo Agencije RTA, ki ponuja paleto izdelkov s premišljeno apliciranimi ornamenti avtorja.«


Ob ogledu zdaj že številnih izdelkov iz Karlovškove kolekcije bi kdo pomislil, da gre zgolj za kopiranje tega, kar je zbiratelj ustvaril. »Ne govorimo torej o ponavljanju zgodovinskega spomina ali zgolj kopiranju Karlovškovih ornamentov, ampak o premišljeni aplikaciji, ki upošteva različnost gradiv, oblike predmetov in njihove uporabnosti ter možne namene,« poudarja prof. dr. Bogataj. »S kolekcijo dobivamo v Sloveniji izdelke, ki so razpoznavni prav zaradi izbranih ornamentov. Ti niso na izdelke le nalepljeni, ampak so sestavni del celotnih struktur izdelkov. Lahko govorimo o lastnosti, ki jo je imela ornamentika že v obdobjih, ki nam danes predstavljajo kulturno dediščino.«