Slovenski parlament sprejel deklaracijo o Ukrajini
Državni zbor je danes z veliko večino podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk. Z deklaracijo je podprl tudi sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine.
Za deklaracijo, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo SNS, je glasovalo 67 poslancev od 74 prisotnih. Proti ni glasoval nihče.
Državni zbor z deklaracijo obsoja rusko agresijo na Ukrajino kot »najhujšo kršitev mednarodnega prava«. Obsoja tudi rusko priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot neodvisnih republik. Poleg tega izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti, podpira humanitarnost ter poziva k prizadevanjem za dosego miru.
Poslanci obenem podpirajo doslej sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpirajo evropsko perspektivo Ukrajine in njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji ter sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev.
Slovensko vlado državni zbor poziva, da nadaljuje humanitarno pomoč Ukrajini in da podpira aktivnosti v mednarodni skupnosti za vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo.
Poslanci so predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je tudi vložil predlog deklaracije, pooblastili, da z njo seznani predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Janeza Janšo, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Poslanci so pred tem v razpravi poudarjali pomen enotnosti v obsodbi Rusije, več pa jih je opozorilo na po njihovem mnenju neustrezno ravnanje slovenske vlade v krizi. Podporo deklaraciji je v imenu vlade izrazil tudi zunanji minister Anže Logar.
Poslanci so se ob začetku izredne seje, ki se je je udeležil tudi ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič, z minuto molka poklonili žrtvam ruske agresije na Ukrajino.
Vlada sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine zaradi ruske invazije
Vlada je na današnji seji sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe. S tem je aktivirala istoimenski zakon in določila kategorije oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito, datum uvedbe in trajanje začasne zaščite ter pravila, ki se uporabljajo za te osebe po prenehanju začasne zaščite, izhaja iz vladnega sporočila.
Vladni sklep določa, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil, ki se je začela na ta datum. Pri tem gre tako za državljane Ukrajine kot za osebe brez državljanstva in državljane tretjih držav, ki so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite, pa tudi tiste, ki so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo. Sklep zajema tudi družinske člane, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade.
Začasna zaščita traja eno leto in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev.
Vlada je tudi sprejela sklep, da se v delih prostorov uprave za zaščito in reševanje v Logatcu ustanovi nastanitveni center za nastanitev prosilcev in oseb s priznano začasno zaščito.
Vladni sklep pa ne navaja števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito.