ARBITRAŽNI SPOR
Slovenski politični vrh enoten: Vse je jasno glede Hrvaške, komisija ni opravila naloge
Po Spieglovi novici o mnenju pravne službe Evropske komisije, da bi moral Bruselj podpreti slovenski predlog tožbe Hrvaške zaradi kršitve prava EU, so slovenski politiki bolj ali manj enotni v odzivu.
Odpri galerijo
Med čakanjem Kolinde Grabar-Kitarović, predsednice Republike Hrvaške v predsedniški palači, v Ljubljani, 23. junij 2016. FOTO: Uroš Hočevar
KOMEN – Predsednik republike Borut Pahor je bil v odzivu na poročanje nemškega tednika Spiegel o stališču pravne službe Evropske komisije glede arbitraže kritičen do komisije, ker da stališča ni upoštevala zaradi političnih razlogov. Tovrstno neupoštevanje je po njegovi oceni tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji na zahodnem Balkanu.
Evropska komisija je po besedah Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in povedala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje. »To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala,« je predsednik republike dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu. Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na zahodnem Balkanu v prihodnosti.
»Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe,« je prepričan zunanji minister Miro Cerar. Ob tem je spomnil, da je slovenska stran hrvaški pred meseci, ko je bil še predsednik vlade, že predlagala ustanovitev mešane demarkacijske komisije, ki bi olajšala življenja ljudi ob meji. »Kot drugo pa lahko počakamo na razsodbo še enega sodišča. Če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji,« je v sporočilu zapisal Cerar.
Razkritje SpieglaKot je poročal Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegelugiba, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je slovenska vlada sklenila, da gre v tožbo sama. Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je slovenska vlada sklenila, da gre v tožbo sama. Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Evropska komisija je po besedah Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in povedala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje. »To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala,« je predsednik republike dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu. Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na zahodnem Balkanu v prihodnosti.
