Slovenski športniki ogromne zaslužke nosijo v davčne oaze (FOTO)
Selitev kolesarja Primoža Rogliča v Monako je nekatere razjezila, drugi potezo opravičujejo. Rogla ni ne prvi ne zadnji slovenski športnik v davčni oazi.
Odpri galerijo
Primož Roglič je poudaril, da se ob Azurni obali lahko bolje pripravi na izziv naslednje sezone, dirko po Franciji. FOTO: REUTERS
Predstavljajte si deželo, veliko dva kvadratna kilometra, z majhnimi sončnimi ulicami, brez pasjih iztrebkov in brez davka na dobiček. Kraj, kjer sta formula 1 in plovba z jahto nacionalna zabava, ljudje pa se od točke A do točke B vozijo s helikopterji, ne z avtomobili, je pred časom zapisal angleški BBC.
Cena kvadratnega metra stanovanja se začne pri 53.000 evrih, konča pa pri krepko čez 100.000. To je kraj, kamor je svoje domovanje preselil naš najboljši kolesar Primož Roglič.
Vsake toliko časa se v središču pozornosti znajdejo razprave o tem, ali je moralno, da imajo športniki, ki zastopajo barve matične dežele, v našem primeru Slovenije, stalno prebivališče prijavljeno zunaj Slovenije; največkrat v Monaku, Združenih arabskih emiratih, na Bahamih … Razprave te vrste so se kajpak pojavile tudi zdaj, ko se je razvedelo, da si je zmagovalec kolesarske Vuelte Primož Roglič uradno bivališče prestavil v tujino. Natančneje v Monako.
Šampion iz Zasavja pa ni ne prvi in najbrž tudi ne zadnji slovenski športnik, ki se je tako odločil. Asi, ki so odjavili stalni naslov v Sloveniji, kot razlog za selitev večinoma navedejo boljše razmere za trening. A ni naključje, da izberejo države, v katerih jim na računu ostane večji kos zasluženih nagrad.
Davčni strokovnjak Ivan Simič športnike popolnoma razume. »Rogličeva odločitev je edina logična. Slovenska vlada in ministrstvo za finance pa naj razmislita, kako bosta to uredila,« je za časnik Večer dejal nekdanji direktor davčne uprave. Kot primer previsokih davkov je izpostavil nagrade za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Republiki Južni Afriki, ki jih je reprezentantom izplačala Nogometna zveza Slovenije, ko je bil Simič njen predsednik. Polovica celotnega zneska je šla za davke, poudarja.
Roglič je pojasnil, da je njegova selitev v Monako predvsem športne narave, da se bo ob Azurni obali lahko bolje pripravil na vrhunec sezone, dirko po Franciji. Sicer pa ima tam že (slovensko) družbo. V Monte Carlu imata že več let stalni naslov kolesarja Jani Brajkovič in Matej Mohorič.
Na vrhuncu kariere je tam uradno bivala atletinja Jolanda Čeplak, evropska prvakinja in nosilka bronaste olimpijske kolajne v teku na 800 metrov iz Aten. Tam je živela najboljša Slovenka na teniški lestvici WTA Polona Hercog, ki ima zdaj bivališče prijavljeno v Dohi v Katarju, v Dubaju v Združenih arabskih emiratih je že nekaj let prijavljen slovenski teniški igralec Blaž Kavčič. Monako je zlasti priljubljen med zvezdniki formule 1 in tenisači.
Igrišče bogatašev, kot tudi pravijo majhni kneževini, ima največ milijonarjev na prebivalca na svetu. Ocenjujejo, da bo v naslednjih 10 letih še 2700 milijonarjev želelo nepremičnino v Monaku. Toda kupcev ne zanima samo pogled na morje: ta žepna država je tudi davčna oaza.
Oliver Williams, direktor svetovalne družbe WealthInsights, je analiziral podatke o smernicah svetovnega bogastva in dejal, da ni skrivnost, da ljudje prihajajo v Monako iz finančnih razlogov.
»Tukaj ni davka na dobiček, nobenih davkov na podjetja, in davek je glavni razlog, zakaj ljudje prihajajo. Drugi je življenjski slog,« pojasnjuje. Od skoraj 34.000 prebivalcev kneževine, ki jo vodi Albert II., je dobrih 30 odstotkov milijonarjev, pravi Williams. Po številu bogatih sledita Ženeva in Zürich.
Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pravi, da je povsem legitimno vprašanje, ali lahko moralno problematiziramo izogibanje dajatvam, glede na to da se večina športnikov po koncu kariere vrne v Slovenijo. Tukaj nato uporabljajo tako zdravstveni kot šolski sistem, ki se financirata z dajatvami. Z davki se financira tudi športna oziroma podjetniška infrastruktura, ki je bila pogoj za uspeh v karieri.
»Resnici na ljubo se moramo vprašati tudi, ali je moralno, da država nekomu pobere skoraj dve tretjini zaslužka. Bolje bi bilo z nižjo davčno stopnjo pobrati več kot s previsoko stopnjo ne pobrati nič denarja za proračun. Pametna država bi prilagodila davčni sistem tako, da bi nad določenim zneskom, na primer milijon evrov, uvedla pavšalno obdavčitev. Tako večina najuspešnejših posameznikov ne bi v času, ko zaslužijo največ, bežala iz države, v proračun pa bi se nateklo precej dodatnih evrov dajatev,« razmišlja nekdanji minister.
Vendar bodo številni še naprej v dvomih. Še posebno ko bodo vse skupaj primerjali z dejstvom, da npr. samostojni podjetnici na račun kapne, kolikor ji pač, a države in ustreznih institucij niti najmanj ne zanima, ali je dovolj za poplačilo dajatev, s katerimi si bodo državni uslužbenci izplačali dodatek ali dva. Ko pride rok, je čas za poplačilo prispevkov. Če ne plača, se ji obesijo na račun in dolg izterjajo. Nemudoma in takoj! In tisti iz Monte Carla ji sporočajo: »Prav ti je, zakaj pa nisi z nami.«
Cena kvadratnega metra stanovanja se začne pri 53.000 evrih, konča pa pri krepko čez 100.000. To je kraj, kamor je svoje domovanje preselil naš najboljši kolesar Primož Roglič.
Vsake toliko časa se v središču pozornosti znajdejo razprave o tem, ali je moralno, da imajo športniki, ki zastopajo barve matične dežele, v našem primeru Slovenije, stalno prebivališče prijavljeno zunaj Slovenije; največkrat v Monaku, Združenih arabskih emiratih, na Bahamih … Razprave te vrste so se kajpak pojavile tudi zdaj, ko se je razvedelo, da si je zmagovalec kolesarske Vuelte Primož Roglič uradno bivališče prestavil v tujino. Natančneje v Monako.
Šampion iz Zasavja pa ni ne prvi in najbrž tudi ne zadnji slovenski športnik, ki se je tako odločil. Asi, ki so odjavili stalni naslov v Sloveniji, kot razlog za selitev večinoma navedejo boljše razmere za trening. A ni naključje, da izberejo države, v katerih jim na računu ostane večji kos zasluženih nagrad.
Davčni strokovnjak Ivan Simič športnike popolnoma razume. »Rogličeva odločitev je edina logična. Slovenska vlada in ministrstvo za finance pa naj razmislita, kako bosta to uredila,« je za časnik Večer dejal nekdanji direktor davčne uprave. Kot primer previsokih davkov je izpostavil nagrade za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Republiki Južni Afriki, ki jih je reprezentantom izplačala Nogometna zveza Slovenije, ko je bil Simič njen predsednik. Polovica celotnega zneska je šla za davke, poudarja.
Monte Carlo, Doha, Dubaj
Roglič je pojasnil, da je njegova selitev v Monako predvsem športne narave, da se bo ob Azurni obali lahko bolje pripravil na vrhunec sezone, dirko po Franciji. Sicer pa ima tam že (slovensko) družbo. V Monte Carlu imata že več let stalni naslov kolesarja Jani Brajkovič in Matej Mohorič.
Na vrhuncu kariere je tam uradno bivala atletinja Jolanda Čeplak, evropska prvakinja in nosilka bronaste olimpijske kolajne v teku na 800 metrov iz Aten. Tam je živela najboljša Slovenka na teniški lestvici WTA Polona Hercog, ki ima zdaj bivališče prijavljeno v Dohi v Katarju, v Dubaju v Združenih arabskih emiratih je že nekaj let prijavljen slovenski teniški igralec Blaž Kavčič. Monako je zlasti priljubljen med zvezdniki formule 1 in tenisači.
Igrišče bogatašev, kot tudi pravijo majhni kneževini, ima največ milijonarjev na prebivalca na svetu. Ocenjujejo, da bo v naslednjih 10 letih še 2700 milijonarjev želelo nepremičnino v Monaku. Toda kupcev ne zanima samo pogled na morje: ta žepna država je tudi davčna oaza.
Oliver Williams, direktor svetovalne družbe WealthInsights, je analiziral podatke o smernicah svetovnega bogastva in dejal, da ni skrivnost, da ljudje prihajajo v Monako iz finančnih razlogov.
»Tukaj ni davka na dobiček, nobenih davkov na podjetja, in davek je glavni razlog, zakaj ljudje prihajajo. Drugi je življenjski slog,« pojasnjuje. Od skoraj 34.000 prebivalcev kneževine, ki jo vodi Albert II., je dobrih 30 odstotkov milijonarjev, pravi Williams. Po številu bogatih sledita Ženeva in Zürich.
Država pa po svoje
Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pravi, da je povsem legitimno vprašanje, ali lahko moralno problematiziramo izogibanje dajatvam, glede na to da se večina športnikov po koncu kariere vrne v Slovenijo. Tukaj nato uporabljajo tako zdravstveni kot šolski sistem, ki se financirata z dajatvami. Z davki se financira tudi športna oziroma podjetniška infrastruktura, ki je bila pogoj za uspeh v karieri.
»Resnici na ljubo se moramo vprašati tudi, ali je moralno, da država nekomu pobere skoraj dve tretjini zaslužka. Bolje bi bilo z nižjo davčno stopnjo pobrati več kot s previsoko stopnjo ne pobrati nič denarja za proračun. Pametna država bi prilagodila davčni sistem tako, da bi nad določenim zneskom, na primer milijon evrov, uvedla pavšalno obdavčitev. Tako večina najuspešnejših posameznikov ne bi v času, ko zaslužijo največ, bežala iz države, v proračun pa bi se nateklo precej dodatnih evrov dajatev,« razmišlja nekdanji minister.
Vendar bodo številni še naprej v dvomih. Še posebno ko bodo vse skupaj primerjali z dejstvom, da npr. samostojni podjetnici na račun kapne, kolikor ji pač, a države in ustreznih institucij niti najmanj ne zanima, ali je dovolj za poplačilo dajatev, s katerimi si bodo državni uslužbenci izplačali dodatek ali dva. Ko pride rok, je čas za poplačilo prispevkov. Če ne plača, se ji obesijo na račun in dolg izterjajo. Nemudoma in takoj! In tisti iz Monte Carla ji sporočajo: »Prav ti je, zakaj pa nisi z nami.«
