TOMISLAV KLOKOČOVNIK
Slovenski srčni kirurg iz UKC Ljubljana odhaja v Beograd
Klokočovnik je navedel, da bi z velikim veseljem še naprej operiral slovenske bolnike, saj dela v UKC Ljubljana že 34 let in še vedno čuti veliko pripadnost tej ustanovi, ki ga je izšolala in mu omogočila strokovni razvoj.
Odpri galerijo
Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik. FOTO: Voranc Vogel, Delo
LJUBLJANA – Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik bo po odhodu iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana sodeloval z beograjskim Inštitutom za kardiovaskularne bolezni Dedinje. V kliničnem centru zagotavljajo, da delo na področju srčne kirurgije v času njegove odsotnosti poteka nemoteno in po načrtu operacij, za kar skrbi ekipa osmih srčnih kirurgov.
»Vse informacije v zvezi z njegovim odhodom imamo iz medijev. Pričakujemo, da nas bo profesor Klokočovnik kontaktiral v prihodnjih dneh,« so navedli v UKC Ljubljana. V začetku tega tedna je Klokočovnik namreč dal roko za sodelovanje direktorju beograjskega inštituta Milovanu Bojiću, so zapisali na spletni strani inštituta Dedinje.
Klokočovnik je navedel, da bi z velikim veseljem še naprej operiral slovenske bolnike, saj dela v UKC Ljubljana že 34 let in še vedno čuti veliko pripadnost tej ustanovi, ki ga je izšolala in mu omogočila strokovni razvoj. Vodstvu UKC je zato ponudil tri možnosti nadaljnjega sodelovanja. Ena od njih je bila sodelovanje z UKC prek pogodbe, kjer bi opravil okoli 200 najzahtevnejših operacij letno, druga pa je bila delitev kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na dva oddelka, pri čemer bi Klokočovnik vodil enega od teh oddelkov, kirurgi in anesteziologi pa bi se sami odločili, kje bi delali. V tretji možnosti je predlagal ustanovitev oddelka za minimalno invazivno srčno kirurgijo, ki bi ga vodil Klokočovnik ter učil mlade kirurge in kirurge iz tujine. »Minimalno invazivna kirurgija srca namreč predstavlja prihodnost v srčni kirurgiji. Razvili smo svojo, tako imenovano ljubljansko metodo, kjer pri zamenjavi aortne zaklopke ne prerežemo prsnice. UKC Ljubljana je postal učni center, učili smo že mnogo tujih kirurgov iz različnih držav Evrope, Azije in Arabskih držav,« je pojasnil.
A kot je dejal Klokočovnik, vodstvo UKC Ljubljana nobeni od treh ponujenih možnosti ni prisluhnilo. Z njegovim predvidenim odhodom pa bodo učni center prestavili v Beograd, kamor je bil »prisrčno povabljen«.
»Takojšen, preuranjen in nenačrtovan odhod bi pomenil, da svojega dela, in menim, da tudi svojega poslanstva dokončno naučiti mlade kirurge številnih novih metod, ki bodo v bodočnosti zlati standard, ne bi končal. V tem vidim veliko izgubo za slovenske bolnike, saj nekaterih operacij ne bodo deležni in bodo še vedno operirani po klasični, precej bolj invazivni metodi, kjer se odpre celotni prsni koš,« je še ocenil srčni kirurg.
Klokočovnik, sicer tudi predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja, upa, da bo novo vodstvo oddelka v »prvi meri dober človek, v duši zdravnik, ki bo strokovno kos celotnemu diapazonu operacij na srcu in ožilju z vizijo modernega razvoja srčne kirurgije«.
Že februarja je napovedal, da se bo poslovil od dela v ljubljanskem kliničnem centru. Več kirurgov in kardiologov z oddelka za kirurgijo srca in ožilja je namreč takrat v kritičnem pismo nanizalo več očitkov Klokočovniku in zahtevalo njegovo razrešitev. Med drugim so mu očitali slabe delovne razmere, neplačane nadure, prevelike obremenitve in neracionalno porabo sredstev.
»Jaz sem učitelj, moram operirati, ker druge kirurge tudi učim in sem najbolj naprošen kirurg od vseh, ker delam najtežje operacije. Če obsodijo človeka, da ni v redu, ker dela največ, je to absurd nad absurdom,« je Klokočovnik takrat odgovarjal na očitke, da jemlje preveč bolnikov zase ter da ima njegovo proktorstvo za brezšivne srčne zaklopke prednost pred nujnimi operacijami.
Glede uporabe dražjih zaklopk pa Klokočovnik pravi, da je ta metoda bodočnost in bodo morali vsi tako delati. To so namreč edine zaklopke, ki jih je mogoče vgraditi brez prereza celotne prsnice, zaradi česar so bolniki tudi manj časa hospitalizirani. Takrat je opozoril tudi na nepravilnosti drugih zaposlenih na oddelku, na primer pregledovanje zdravih športnikov in uporabo vedno istih najdražjih naprav.
V UKC Ljubljana so njegove navedbe posredovali ustreznim službam, da jih raziščejo, a na poizvedbe, ali so te kaj odkrile, niso odgovorili.
»Vse informacije v zvezi z njegovim odhodom imamo iz medijev. Pričakujemo, da nas bo profesor Klokočovnik kontaktiral v prihodnjih dneh,« so navedli v UKC Ljubljana. V začetku tega tedna je Klokočovnik namreč dal roko za sodelovanje direktorju beograjskega inštituta Milovanu Bojiću, so zapisali na spletni strani inštituta Dedinje.
Klokočovnik je navedel, da bi z velikim veseljem še naprej operiral slovenske bolnike, saj dela v UKC Ljubljana že 34 let in še vedno čuti veliko pripadnost tej ustanovi, ki ga je izšolala in mu omogočila strokovni razvoj. Vodstvu UKC je zato ponudil tri možnosti nadaljnjega sodelovanja. Ena od njih je bila sodelovanje z UKC prek pogodbe, kjer bi opravil okoli 200 najzahtevnejših operacij letno, druga pa je bila delitev kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na dva oddelka, pri čemer bi Klokočovnik vodil enega od teh oddelkov, kirurgi in anesteziologi pa bi se sami odločili, kje bi delali. V tretji možnosti je predlagal ustanovitev oddelka za minimalno invazivno srčno kirurgijo, ki bi ga vodil Klokočovnik ter učil mlade kirurge in kirurge iz tujine. »Minimalno invazivna kirurgija srca namreč predstavlja prihodnost v srčni kirurgiji. Razvili smo svojo, tako imenovano ljubljansko metodo, kjer pri zamenjavi aortne zaklopke ne prerežemo prsnice. UKC Ljubljana je postal učni center, učili smo že mnogo tujih kirurgov iz različnih držav Evrope, Azije in Arabskih držav,« je pojasnil.
A kot je dejal Klokočovnik, vodstvo UKC Ljubljana nobeni od treh ponujenih možnosti ni prisluhnilo. Z njegovim predvidenim odhodom pa bodo učni center prestavili v Beograd, kamor je bil »prisrčno povabljen«.
»Takojšen, preuranjen in nenačrtovan odhod bi pomenil, da svojega dela, in menim, da tudi svojega poslanstva dokončno naučiti mlade kirurge številnih novih metod, ki bodo v bodočnosti zlati standard, ne bi končal. V tem vidim veliko izgubo za slovenske bolnike, saj nekaterih operacij ne bodo deležni in bodo še vedno operirani po klasični, precej bolj invazivni metodi, kjer se odpre celotni prsni koš,« je še ocenil srčni kirurg.
Klokočovnik, sicer tudi predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja, upa, da bo novo vodstvo oddelka v »prvi meri dober človek, v duši zdravnik, ki bo strokovno kos celotnemu diapazonu operacij na srcu in ožilju z vizijo modernega razvoja srčne kirurgije«.
Že februarja je napovedal, da se bo poslovil od dela v ljubljanskem kliničnem centru. Več kirurgov in kardiologov z oddelka za kirurgijo srca in ožilja je namreč takrat v kritičnem pismo nanizalo več očitkov Klokočovniku in zahtevalo njegovo razrešitev. Med drugim so mu očitali slabe delovne razmere, neplačane nadure, prevelike obremenitve in neracionalno porabo sredstev.
»Jaz sem učitelj, moram operirati, ker druge kirurge tudi učim in sem najbolj naprošen kirurg od vseh, ker delam najtežje operacije. Če obsodijo človeka, da ni v redu, ker dela največ, je to absurd nad absurdom,« je Klokočovnik takrat odgovarjal na očitke, da jemlje preveč bolnikov zase ter da ima njegovo proktorstvo za brezšivne srčne zaklopke prednost pred nujnimi operacijami.
Glede uporabe dražjih zaklopk pa Klokočovnik pravi, da je ta metoda bodočnost in bodo morali vsi tako delati. To so namreč edine zaklopke, ki jih je mogoče vgraditi brez prereza celotne prsnice, zaradi česar so bolniki tudi manj časa hospitalizirani. Takrat je opozoril tudi na nepravilnosti drugih zaposlenih na oddelku, na primer pregledovanje zdravih športnikov in uporabo vedno istih najdražjih naprav.
V UKC Ljubljana so njegove navedbe posredovali ustreznim službam, da jih raziščejo, a na poizvedbe, ali so te kaj odkrile, niso odgovorili.
