SARS-COV-2
Slovenski strokovnjak dvomi, da je bil virus pri naših sosedih že lani
Test, ki so ga uporabili v raziskavi, ni nujno zanesljiv, pravi Roman Jerala.
Odpri galerijo
Še vedno ni povsem jasno, od kod in kdaj se je pojavil novi koronavirus. FOTO: Nexu Science Communication, Via Reuters
Študija italijanskega inštituta za rakava obolenja (INT) je pokazala, da je novi koronavirus po Italiji krožil že septembra, morda celo že avgusta lani. O izbruhu virusa v kitajskem Vuhanu so sicer poročali konec decembra lani, v začetku letošnjega leta pa je začel svoj obsežen pohod po Evropi.
INT je proučeval vzorce krvi 959 zdravih oseb, ki so sodelovale v programu odkrivanja raka na pljučih med septembrom lani in marcem letos, ko so program prekinili zaradi pandemije covida 19. Med udeleženci, ki so vsi redni kadilci, je bilo 60 odstotkov moških, 50 odstotkov jih je bilo iz dežele Lombardija. Stari so bili od 55 do 65 let. Protitelesa proti novemu koronavirusu so odkrili pri 111 udeležencih (11,6 odstotka), 14 odstotkov med njimi jih je imelo protitelesa v krvi že septembra, pri 30 odstotkih pa so jih odkrili v drugem tednu februarja. Dodatne analize, ki so jih izvedli na univerzi v Sieni, so ob tem pokazale, da je imelo protitelesa, ki uničijo virus, šest ljudi od 111, od tega štirje v začetku oktobra. To pomeni, da so se okužili septembra.
Preberite tudi:
Ali je res mogoče, da je bil virus sars-cov-2 pri naših sosedih, ki jih je prvi val epidemije spomladi letos še posebej hudo prizadel, prisoten že konec lanskega poletja? »To novico jemljem z veliko rezervo in podobne vesti so se pojavljale že pred meseci,« pravi vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu Roman Jerala, tudi vodja skupine raziskovalcev z ljubljanskega kemijskega inštituta, ki razvija cepivo proti koronavirusu. Jerala pojasnjuje, zakaj je bil pri tej novici skeptičen: »Test ELISA za te namene ni nujno zanesljiv in je lahko rezultat navzkrižne reaktivnosti, kar pomeni, da protitelesa lahko prepoznavajo tudi druge proteine, npr. koronaviruse, ki povzročajo prehlad. Edini zanesljiv dokaz bi bila nukleotidna sekvenca virusa iz shranjenih vzorcev.«
»Izvod tega virusa in začetek njegovega razširjanja med ljudmi ali drugimi morebitnimi prenašalci je nedvomno treba pojasniti,« pravi Jerala in dodaja, da Kitajska in netopirji še vedno ostajajo kot najverjetnejši izvor.
INT je proučeval vzorce krvi 959 zdravih oseb, ki so sodelovale v programu odkrivanja raka na pljučih med septembrom lani in marcem letos, ko so program prekinili zaradi pandemije covida 19. Med udeleženci, ki so vsi redni kadilci, je bilo 60 odstotkov moških, 50 odstotkov jih je bilo iz dežele Lombardija. Stari so bili od 55 do 65 let. Protitelesa proti novemu koronavirusu so odkrili pri 111 udeležencih (11,6 odstotka), 14 odstotkov med njimi jih je imelo protitelesa v krvi že septembra, pri 30 odstotkih pa so jih odkrili v drugem tednu februarja. Dodatne analize, ki so jih izvedli na univerzi v Sieni, so ob tem pokazale, da je imelo protitelesa, ki uničijo virus, šest ljudi od 111, od tega štirje v začetku oktobra. To pomeni, da so se okužili septembra.
Preberite tudi:
Koronaštevilke: Skrajni čas bi bil, da virus zajezimo
Slovenski imunolog: Ni videti, da bi virus izzvenel v roku enega leta
Profesor Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Encimska imunoadsorpcijska preiskava ali ELISA je imunska metoda, ki se uporablja za zaznavanje protiteles ali antigenov v biološkem vzorcu. Za merjenje koncentracije protiteles se uporablja posredna ELISA. Neposredna ali sendvič ELISA pa je prirejena za določanje antigenov. Pri obeh načinih ELISE je na zadnje dodano protitelo vezan encim, ki omogoči spremembo barve substrata in tako zaznavanje prisotnosti preiskovanega protitelesa ali antigena. Ker jo lahko uporabljamo za detekcijo tako protiteles kot tudi antigenov v vzorcu, je primerna za zaznavanje protiteles na različne viruse (HIV-test) ali za določanje prisotnosti antigenov v biološkem vzorcu (serum, plazma, slina ...). Uporablja se jo tudi v živilski industriji za dokazovanje prisotnosti alergenov, kot so mleko, arašidi, orehi ali jajca.
»Izvod tega virusa in začetek njegovega razširjanja med ljudmi ali drugimi morebitnimi prenašalci je nedvomno treba pojasniti,« pravi Jerala in dodaja, da Kitajska in netopirji še vedno ostajajo kot najverjetnejši izvor.
