Slovenski vrtec eden najboljših v Evropi: grajen po starih principih, vendar s sodobno tehnologijo (FOTO)
Majhna primestna občina, streljaj od Maribora, Selnica ob Dravi, slavi veliko pridobitev. Ob 50-letnici vrtca Kobanček so odprli povsem nov vrtec iz slovenskega lesa, slovenske predelave in slovenske izdelave. »Gre za edinstveno zgradbo, ki je prva v Sloveniji,« je povedala selniška županja Vlasta Krmelj.
Les za ta vrtec je v celoti zrasel, bil posekan in obdelan v Sloveniji in iz njega je bila narejena stavba.
»Nova pridobitev ne ustreza zgolj nujnim prostorskim potrebam najmlajših v občini, temveč promovira tudi slovensko lesnopredelovalno industrijo in energetsko učinkovitost,« pa je povedal Marko Lukić, direktor in lastnik podjetja Lumar IG, ob +GIC gradnje tudi zaslužno za izvedbo projekta. »Vse stene so grajene po starih principih, vendar s sodobno tehnologijo. Deske so povezane z lesenimi mozniki, ki zagotavljajo statično stabilnost in v prostor ne izločajo nobenih škodljivih snovi. Tudi ogljični odtis objekta je izredno majhen. Gre za skoraj ničenergijski objekt, zgrajen iz slovenskega smrekovega lesa iz kočevskega gozda in z uporabo slovenske tehnologije iQwood, ki je prejela zlato nagrado za inovativnost nemškega gospodarstva in je plod Lumarjevih strokovnjakov. Za stene in strope je bilo porabljenih 510 kubičnih metrov lesa. Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov,« poudarja Lukić.
Najboljši v državi
Novi vrtec, ki se razprostira na več kot 3000 kvadratnih metrih, stoji v neposredni bližini dozdajšnjega na Šolski ulici 6. Ima urejeno parkirišče in igrišča, pred njim stoji 10 novih dreves, ki so jih simbolično posadili najmlajši. »Naš vrtec je po energetskih standardih in standardih za predšolsko vzgojo trenutno najboljši v državi in eden najboljših v Evropi, kar so potrdili številni strokovnjaki,« se je v nagovoru zbranim pohvalila županja Krmeljeva.
150 otrok obiskuje vrtec.
Dozdajšnji vrtec je služil namenu 50 let, posodobitev skoraj ni bilo, soočali so se s slabim stanjem ter pomanjkanjem prostorskih kapacitet. Kar šest od desetih oddelkov vrtčevskih otrok je gostovalo v šolskih prostorih. »Igralnice so zdaj večje in sodobno opremljene. Velika pridobitev je gibalnica, saj smo si prej s šolo delili telovadnico. Najbolj nas veseli, da otroci bivajo v stavbi, prijazni do okolja. Pa da so vsi združeni na enem mestu, saj so doslej več kot 15 let delno gostovali v šoli, in bodo lažje delovali kot celotna skupnost,« je zadovoljna ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi Manja Kokalj.
Novinarka in vzgojiteljica
Vrtec, ki ga obiskuje 150 otrok, so začeli graditi pred dvema letoma, vrednost investicije znaša več kot šest milijonov evrov. Občina nosi levji delež, najeti je morala celo 2,5 milijona evrov kredita. Projekt je finančno podprl Eko sklad s 755.000 evri, 400.000 evrov pa sta prispevali še ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
»Morda se bo marsikomu zdelo nenavadno, da je MGTŠ podprl projekt izgradnje vrtca. Vendar k našemu ministrstvu spada tudi lesna industrija, zato smo projekt, ki je v celoti slovenski in promovira slovenski les, finančno brez večjega razmišljanja podprli. Radi razlagamo, da smo gozdnata dežela. Les za ta vrtec je v celoti zrasel, bil posekan in obdelan v Sloveniji in iz njega je bila narejena stavba,« je povedal državni sekretar pri MGTŠ Dejan Židan. Projekt so takoj, ko so zanj slišali, podprli tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pravi državna sekretarka Eva Knez. »Naravni gradbeni materiali, kot je les, pripomorejo h kakovostnemu bivanju, dajejo občutek naravnosti in pomirjajo. V zadnjem desetletju nam je uspelo doseči, da je les vse bolj upoštevan, tako med oblikovalci in načrtovalci kot med proizvajalci in gradbeniki.«
Znana novinarka Danica Ksela je kar 17 let delala kot vzgojiteljica v vrtcu Kobanček, kjer so jo kot edino, ki se je spoznala na tehnične stvari, postavili pred šolske kamere. »To je bila tudi moja vstopnica za kasnejše dolgoletno delo v dnevnoinformativnem programu televizije PRO PLUS, ki ga še danes opravljam iz pokoja,« pravi novinarka, ki je v vrtčevskem biltenu spisala anekdoto Ko igrače oživijo: pripoveduje o projektu, ko so otroci prvič prespali v vrtčevskih prostorih, kot v filmu Noč v muzeju, da bi ugotovili, kaj igrače počnejo ponoči, ko gredo navadni smrtniki v posteljo.
