Slovenski zakladi v stari kitajski prestolnici

Xi'an, Ljubljana – V mestu Xi'an na Kitajskem, znanem po grobnicah z glinenimi vojščaki, so konec aprila odprli gostujočo razstavo Narodnega muzeja Slovenije Zakladi slovenske ustvarjalnosti.

Gre za kreativni dialog med sedanjostjo in preteklostjo, ki predstavlja mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov z ozemlja današnje Slovenije od prazgodovine do danes. Razstava, ki ji v Muzeju lepih umetnosti Xi'an Qujiang namenjajo kar 380 kvadratnih metrov, prikazuje 135 originalnih predmetov in pet kopij, med katerimi so emonski meščan, situla z Vač, neandertalčeva piščal iz Divjih bab, fotografija Janeza Puharja in idol z Ljubljanskega barja. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali do 15. novembra letos.
 

Všeč so jim bile panjske končnice

Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije in soavtorica razstave, je o izboru gradiva in pripravah na gostovanje dejala: »Ko smo se v Narodnem muzeju Slovenije odločali o tem, kaj izbrati in kako pokazati droben izsek iz pisane kulturne dediščine, za katero skrbimo v slovenskih muzejih, nam ni bilo lahko. V pomoč so nam bile želje kitajskega muzeja, kjer gostujemo. Ob obisku so se kitajski kolegi hitro zagledali v naše zbirke porcelana in stekla ter v izjemne panjske končnice Čebelarskega muzeja v Radovljici.

Upoštevali smo tudi željo, da k njim pripotuje pozlačeni bronasti kip meščana starodavne Emone, predhodnice našega glavnega mesta, in se tam, v stari kitajski prestolnici, simbolno sreča s svetovno znamenitostjo, vojsko glinastih bojevnikov prvega kitajskega cesarja. Zgodbe o ustvarjalnosti na ozemlju današnje Slovenije seveda ne moremo pripovedovati brez znamenite, približno 60.000 let stare koščene piščali – najstarejšega glasbila na svetu, situle z Vač ter brez spomina na Janeza Puharja, zapostavljenega slovenskega izumitelja postopka, ki je omogočil fotografski portret.

Tudi presežki, zapisani na Unescov seznam svetovne dediščine, pričajo o ustvarjalnosti tukjašnjih ljudi. Na razstavo smo uvrstili klekljane čipke, svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju pa predstavljamo s keramiko, ornamentiko, neposredno povezano tudi s 4000 leti oblikovanja oblačil na ozemlju današnje Slovenije.«
 

Tudi turistična promocija

Razstava je zasnovana v treh prostorih; soavtorica dr. Mateja Kos pravi, da si lahko obiskovalci v uvodnem ogledajo predstavitev Narodnega muzeja Slovenije: »Drugi, glavni prostor je namenjen osrednji razstavi, ki je razdeljena v sedem sklopov: keramika, porcelan, čipke, tekstil, panjske končnice, pihano steklo in brušeno steklo. Vsak sklop zajema triplastno predstavitev, ki se začne z najstarejšim obdobjem; steklo, keramika in tekstil z arheološkimi obdobji, drugi sklopi pa s poznejšimi, v skladu z razvojem ustvarjanja v posameznem materialu.

Sledijo izdelki obrtnikov, manufaktur in tovarn na ozemlju zdajšnje Slovenije od 16. do konca 19. stoletja. Tretji del pa zajema sodobnost: sklop o pihanem steklu sklene Tanja Pak, brušeno steklo izdelki Steklarne Rogaška, panjske končnice svetovni dan čebel, keramiko izdelki ljubljanske tovarne Dekor, sklop porcelana znamke porcelan Catbriyur, čipko Ksenija Baraga, sklop tekstila pa kolekcija Almire Sadar. V zadnjem prostoru je predstavljena Slovenija kot privlačna turistična destinacija, prikazan je tudi raznolik kulturni preplet Slovenije in Kitajske.«
 

Sočasno še v Pekingu

Razstavo spremlja katalog v slovenskem, angleškem in kitajskem jeziku. Poleg dela, ki predstavlja razstavo, in kataloga predmetov (avtoric dr. Mateje Kos, dr. Daše Pavlovič, dr. Janje Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja ter Verene Štekar Vidic iz Muzejev radovljiške občine) je v njem izčrpno poglavje o naravnih in kulturnih značilnostih Slovenije ter kratek zgodovinski pregled, ki sta ga napisala Matej Hreščak in Urša Pajk. Sklene se s prispevkom mag. Ralfa Čeplaka Mencina iz Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem predstavi zgodovino in okoliščine slovensko-kitajskih stikov, ki so bili precej bogatejši, kot si mislimo danes.


Še to: Narodni muzej Slovenije sočasno gostuje tudi v Pekingu; do 14. julija sodeluje na mednarodni razstavi nacionalnih muzejev ob Svilni poti v največjem muzeju na svetu – Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu. V muzeju, ki ga na leto obišče 10 milijonov ljudi, so v sklopu razstave Delimo skupno prihodnost na ogled zakladi nacionalnih muzejev ob Svilni poti, kjer je predstavljenih 15 razstavnih sklopov oziroma 28 predmetov, kar 27 je originalnih, le znamenita neandertalčeva piščal je predstavljena s pomočjo natančne kopije, saj je zaradi krhkosti in edinstvenosti nenadomestljiva in nikoli ne zapusti muzeja.