Slovenski znanstveniki razkrili najnovejše o covidu 19

Slovenijo je, kot kaže, zajel ali pa se ji obeta drugi val okužb z novim koronavirusom, ki je ohromil ne le našo državo, ampak ves svet. Včeraj so pri nas zabeležili nov porast okužb, znanstveniki pa hitijo z odkrivanjem cepiva oziroma zdravila za covid 19, medtem ko o virusu marsičesa še ne vedo.

Več slovenskih zdravnikov, med njimi imena, ki so med epidemijo postala splošno znana med Slovenci, kot so Janez Tomažič, Alojz Ihan, Mario Fafangel, Miroslav Petrovec, Bojana Beović, Tatjana Lejko Zupanc, Milan Krek ter drugi, so pripravili epidemiološka priporočila za osebe, ki so prebolele covid 19. V dokumentu so strnili, kar je znanega o virusu. Med drugim pišejo, da je temeljna preiskava, s katero dokazujejo prisotnost sars-cov-2, »določanje virusne ribonukleinske kisline (RNK) v respiratornih kužninah z metodo verižne reakcije s polimerazo v realnem času.«

Znanstveniki še ne vedo povsem zanesljivo, v katerem obdobju covida 19 je oseba kužna oziroma najbolj kužna, ali prebolela bolezen zagotavlja imunost, ali lahko pride do ponovne okužbe, ali je pri morebitni ponovni okužbi potek bolezni blažji ..., zato tistim, ki so covid 19 preboleli, še vedno svetujejo vse preventivne ukrepe za preprečevanje morebitne ponovne bolezni.

S časom kužnost upada

Tajvanska raziskava kaže, do podobne ugotovitve pa je prišla tudi nemška raziskava, da se večina prenosov okužbe zgodi v začetnem obdobju bolezni oziroma že nekaj dni pred pojavom simptomov in znakov. Zanesljivo vedo, da so osebe kužne nekaj dni pred pojavom simptomov in znakov bolezni. Izsledki nemške raziskave kažejo, da se virus aktivno pomnožuje v sluznici nosno-žrelnega prostora do enega tedna po začetku simptomov in znakov, pomnoževanje virusa je največje (in s tem kužnost) ob začetku kliničnih težav in nato upada. Pomnoževanje virusa v sluznici nosno-žrelnega prostora pred začetkom simptomov in znakov ter teden dni po začetku bolezni omogoča virusu veliko kužnost tudi pri osebah z blago obliko bolezni in tudi pri brezsimptomnih osebah.

Vse več je dokazov, da osebe, pri katerih je test na virus pozitiven še več kot 14 dni po umiritvi simptomov in znakov bolezni, niso več kužne. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) traja predvideno obdobje kužnosti pri bolnikih z blago in zmerno obliko bolezni od sedem do 12 dni, pri osebah s hudo obliko bolezni pa od sedem do 14 dni. Podatkov o tem, koliko časa se aktivni virus izloča pri bolnikih z imunsko motnjo, še ni. Dokaj gotovo je, da kužnost ni sorazmerna s trajanjem pozitivnega brisa. Pozitiven test na virus v respiratornih kužninah lahko, glede na dostopne podatke iz literature, vztraja tudi do 63 dni po začetku simptomov in znakov bolezni, pišejo slovenski znanstveniki.

Občutljivi testi

Pri nekaterih bolnikih po preboleli bolezni covid 19 negativni bris čez čas postane ponovno pozitiven. V Južni Koreji so zabeležili več ponovno pozitivnih brisov pri osebah, ki so covid 19 prebolele in virus ni bil več zaznaven. To je spodbudilo strah, da so se prebolele osebe ponovno okužile oziroma se je virus po predhodnem mirovanju reaktiviral. Po mnenju južnokorejskih zdravnikov pri osebah, kjer je kazalo, da je prišlo ponovno do okužbe, niso zaznali infektivnega virusa, ampak zgolj njegove ostanke v tkivu, kar pomeni, da te osebe niso bile kužne za druge ljudi. Znanstveniki menijo, da ne gre za ponovno okužbo ali za
reaktivacijo, temveč za dejstvo, da je test zelo občutljiv in zazna virusni RNK v zelo majhni koncentraciji in tudi RNK mrtvih virusov.

V prid temu govorijo tudi izvidi testov na opicah, ki so jih tri tedne po okužbi ponovno okužili in ugotovili, da so bili brisi po treh do štirih dneh pozitivni, živali pa niso ponovno zbolele.



Fizična distanca, higiena (predvsem umivanja) rok, higiena kašlja in ostala temeljna preventiva predstavljajo temelj za obvladovanje širjenja virusa v populaciji in preprečevanje daljših epidemioloških verig prenosov, opozarjajo znanstveniki.