SE BO PRAVOSODJE ZAMISLILO?
Slovensko krivico popravili v Avstriji
Silvo Mesojedec iztožil odškodnino za odvetniško napako. Pravi, da bi se moralo slovensko pravosodje zamisliti.
Odpri galerijo
Silvo Mesojedec s sodbo višjega sodišča v svoj prid pred avstrijskim veleposlaništvom FOTO: Igor Mali
LJUBLJANA, DUNAJ – Na ljubljanski Prešernovi ulici je vladal utrip povsem navadnega delovnega dne, le pred avstrijskim veleposlaništvom je bil možakar, ki je Slovenkam in Slovencem znan iz ambruških zgodb o zapletih z Romi izpred desetletja.
A Silvo Mesojedec tokrat pred veleposlaništvo naših severnih sosedov ni prišel v imenu civilne iniciative ali zaradi gladovne stavke, ampak s hvaležnostjo in simboličnim darilom – s sabo je prinesel novomeški grb in cvičkov liker in odkorakal za avstrijsko ograjo.
Mesojedec je pred osmimi leti dobil odpoved delovnega razmerja v Semenarni, točneje v novomeškem vrtnem centru Kalia, katerega vodja je bil: »Odpoved je bila iz krivdnih razlogov, ker se je zgodila kraja na blagajni, ko sem bil na dopustu,« začetek tegob opisuje Mesojedec.
Vložil je tožbo na delovno sodišče in jo dobil, službe pa ne. Vmes je vložil »prijave na NPU zaradi zlorab zoper odgovorne v Semenarni. Na koncu nihče ni odgovarjal,« o epilogu službe govori možakar, ki je za pravno bitko najel odvetniško pisarno Šribar, v končni avstrijski sodbi večkrat omenijo odvetnika Draga Šribarja, ki je zagovarjal našega sogovorca. Z njim smo pred objavo članka poskušali govoriti, a so nam včeraj v njegovi odvetniški pisarni povedali, da je na obisku v priporu.
Nov nepričakovan in neprijeten obrat v zgodbi se je zgodil aprila 2014. »Odvetniška pisarna Šribar iz Krškega prepozno in napačno vloži tožbo zoper delodajalca, zato izgubimo tožbo,« opiše Mesojedec, ki je v znak protesta sprva gladovno stavkal pred vlado, pa s tem ni rešil nič. Leto zatem je spremenil taktiko: »Gre za odvetniško napako, odvetniki pa imajo zavarovano odškodninsko odgovornost. Zato sem postavil odškodninski zahtevek zavarovalnici Wiener Städtische, ki je zavarovala odvetnika.«
Zahtevek je podkrepil z novo gladovno stavko, tokrat pred avstrijsko zavarovalnico in Semenarno, a Avstrijci so zavrnili plačilo odškodnine.
Nihče ne ve, kolikokrat bi se Mesojedec še spustil v gladovanje, če se njegove poti ne bi prekrižale s tistimi odvetnika Janka Tischlerja, ki zagovarja kliente na obeh straneh naše severne meje in ima pisarno (tudi) v Celovcu: »Moj odvetnik je menil, da bi poskusili s tožbo na avstrijskem sodišču. Bil sem presenečen, ker nisem vedel, da to smem narediti.« Odvetnik Janko Tischler pa pojasnjuje: »Ker ima zavarovalnica sedež v Avstriji, je bila možna taka tožba.« In avstrijska sodišča – še zlasti višje deželno na Dunaju – so pokazala zavidljivo razumevanje naše delovne zakonodaje.
»Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi je niso prisodili, cesar jo bo dodelil v obilni meri,« je svojdan na poti na Dunaj razlagal hlapec Jernej iz povesti Ivana Cankarja; Jernej je namesto pravice našel cesarsko ječo, bolje pa se je na tamkajšnjem deželnem sodišču godilo Mesojedcu, ko so presojali njegovo tožbo.
Sodišče je »v imenu republike« (in ne ljudstva, kot pri nas) ugotovilo, da je bil zagovornik Šribar že leta 2013 obveščen o prezaposlitvi delavcev, ki bi jo moral upoštevati v svoji tožbi zoper Mesojedčevega delodajalca: »Tožniku je nastala škoda,« ugotavlja v sodbi tudi višje deželno sodišče na Dunaju. Izračunalo je, da je bil Mesojedec med letoma 2011 in 2014 prikrajšan za 63.077,19 evra.
Opozori nas, da so bili stroški visoki, »plačati je bilo treba prevode, ampak končna zmaga je zadoščenje – sodišče v Avstriji je prepoznalo odgovornost odvetnika,« pravi Mesojedec s sodbo v rokah pred avstrijsko ambasado. V sodnih dvoranah Avstrije je našel pravico: »Nauk za ljudi je, da se je treba boriti – če si prepričan o svojem prav, kot sem bil jaz. To sem žal dosegel v Avstriji.« In doda, da bi se nad svojim delovanjem moralo zamisliti slovensko pravosodje. V tem mnenju pa žal še zdaleč ni edini.
Silvo Mesojedec s sodbo višjega sodišča v svoj prid pred avstrijskim veleposlaništvom FOTO: Igor Mali
A Silvo Mesojedec tokrat pred veleposlaništvo naših severnih sosedov ni prišel v imenu civilne iniciative ali zaradi gladovne stavke, ampak s hvaležnostjo in simboličnim darilom – s sabo je prinesel novomeški grb in cvičkov liker in odkorakal za avstrijsko ograjo.
Do Dunaja in nazaj
Mesojedec je pred osmimi leti dobil odpoved delovnega razmerja v Semenarni, točneje v novomeškem vrtnem centru Kalia, katerega vodja je bil: »Odpoved je bila iz krivdnih razlogov, ker se je zgodila kraja na blagajni, ko sem bil na dopustu,« začetek tegob opisuje Mesojedec.
Gladovna stavka v krsti je bila manj učinkovita kot dunajsko sodišče. FOTO: Bojan Rajšek
Vložil je tožbo na delovno sodišče in jo dobil, službe pa ne. Vmes je vložil »prijave na NPU zaradi zlorab zoper odgovorne v Semenarni. Na koncu nihče ni odgovarjal,« o epilogu službe govori možakar, ki je za pravno bitko najel odvetniško pisarno Šribar, v končni avstrijski sodbi večkrat omenijo odvetnika Draga Šribarja, ki je zagovarjal našega sogovorca. Z njim smo pred objavo članka poskušali govoriti, a so nam včeraj v njegovi odvetniški pisarni povedali, da je na obisku v priporu.
Nov nepričakovan in neprijeten obrat v zgodbi se je zgodil aprila 2014. »Odvetniška pisarna Šribar iz Krškega prepozno in napačno vloži tožbo zoper delodajalca, zato izgubimo tožbo,« opiše Mesojedec, ki je v znak protesta sprva gladovno stavkal pred vlado, pa s tem ni rešil nič. Leto zatem je spremenil taktiko: »Gre za odvetniško napako, odvetniki pa imajo zavarovano odškodninsko odgovornost. Zato sem postavil odškodninski zahtevek zavarovalnici Wiener Städtische, ki je zavarovala odvetnika.«
Odpoved je bila iz krivdnih razlogov, ker se je zgodila kraja na blagajni, ko sem bil na dopustu.
Zahtevek je podkrepil z novo gladovno stavko, tokrat pred avstrijsko zavarovalnico in Semenarno, a Avstrijci so zavrnili plačilo odškodnine.
Nihče ne ve, kolikokrat bi se Mesojedec še spustil v gladovanje, če se njegove poti ne bi prekrižale s tistimi odvetnika Janka Tischlerja, ki zagovarja kliente na obeh straneh naše severne meje in ima pisarno (tudi) v Celovcu: »Moj odvetnik je menil, da bi poskusili s tožbo na avstrijskem sodišču. Bil sem presenečen, ker nisem vedel, da to smem narediti.« Odvetnik Janko Tischler pa pojasnjuje: »Ker ima zavarovalnica sedež v Avstriji, je bila možna taka tožba.« In avstrijska sodišča – še zlasti višje deželno na Dunaju – so pokazala zavidljivo razumevanje naše delovne zakonodaje.
V imenu republike
»Ljudje mi niso dali pravice, sodniki mi je niso prisodili, cesar jo bo dodelil v obilni meri,« je svojdan na poti na Dunaj razlagal hlapec Jernej iz povesti Ivana Cankarja; Jernej je namesto pravice našel cesarsko ječo, bolje pa se je na tamkajšnjem deželnem sodišču godilo Mesojedcu, ko so presojali njegovo tožbo.
Sodišče je »v imenu republike« (in ne ljudstva, kot pri nas) ugotovilo, da je bil zagovornik Šribar že leta 2013 obveščen o prezaposlitvi delavcev, ki bi jo moral upoštevati v svoji tožbi zoper Mesojedčevega delodajalca: »Tožniku je nastala škoda,« ugotavlja v sodbi tudi višje deželno sodišče na Dunaju. Izračunalo je, da je bil Mesojedec med letoma 2011 in 2014 prikrajšan za 63.077,19 evra.
63
tisoč evrov je izterjal zaradi napake.
tisoč evrov je izterjal zaradi napake.
Opozori nas, da so bili stroški visoki, »plačati je bilo treba prevode, ampak končna zmaga je zadoščenje – sodišče v Avstriji je prepoznalo odgovornost odvetnika,« pravi Mesojedec s sodbo v rokah pred avstrijsko ambasado. V sodnih dvoranah Avstrije je našel pravico: »Nauk za ljudi je, da se je treba boriti – če si prepričan o svojem prav, kot sem bil jaz. To sem žal dosegel v Avstriji.« In doda, da bi se nad svojim delovanjem moralo zamisliti slovensko pravosodje. V tem mnenju pa žal še zdaleč ni edini.
