Slovensko mestece ob Muri v teh dneh gosti zares pomemben sejem (FOTO)
Slovensko mestece ob reki Muri z nekaj več kot tri tisoč prebivalci je v zadnjih dneh letošnjega avgusta neuradna prestolnica evropskega kmetijstva, živilstva in gozdarstva ter vsega, kar spada zraven. Kaj evropskega, lahko rečemo svetovnega, saj jo poznajo vse od Indije in Tajske do Senegala, Ukrajine, Južne in Severne Amerike, Skandinavije ter Sredozemlja. Na Pomurskem sejmu, na stičišču Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, vse od sobote do tega četrtka poteka 61. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra in tam plapolajo številne zastave: kar 35 držav s 1700 razstavljavci na skupaj 70.950 kvadratnih metrih razstavnih površin ponuja vrhunsko tehniko, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. S strokovnimi razstavami lastniki živali predstavljajo vrhunske rejske dosežke, hvalijo se z inovativnimi digitalnimi rešitvami, s sonaravnimi praksami vabijo na sejemske vrtove, nazdravljajo z najboljšimi kmetijskimi pridelki ter vabijo k poslovnemu in prijateljskemu druženju.
V Gornji Radgoni so tako na voljo semena, sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, oprema za živilskopredelovalno industrijo in gastronomijo. Torej, najboljše tradicije in nove pristope oživljajo strokovne predstavitve govedoreje, konjereje, drobnice in razstava avtohtonih pasem domačih živali s ponudbo izdelkov kmetij. Sejemska maneža je vsak dan prizorišče atraktivnih revij ter prikazov športnega konjeništva, drobnice in pastirskih psov, ne pozabimo na razstavo malih živali, ribnike, vrtec malih živali za najmlajše in hišne ljubljenčke. Pester je tudi program kmetijskih gradenj ter opreme za urejanje vrtov in okolice bivališč.
Akter napredka
V soboto je sejem v navzočnosti mnogo domačih in tujih gostov, razstavljavcev in obiskovalcev odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar in v nagovoru poudarila pomembno vlogo kmetijstva pri iskanju trajnostnih rešitev, tudi pri obnovi po poplavah. Poudarila je, da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, ampak je akter napredka, zato verjame v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb.
1700 razstavljavcev iz 35 držav sodeluje na sejmu.
Odprava posledic poplav in obnova morata po njenem mnenju teči z roko v roki s trajnostnim razvojem in vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe, temu mora slediti tudi država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim. Predsednica je dodala, da je za prihodnje desetletje ključno najti način, kako pridelati čim več kakovostne hrane, da ne bomo odvisni od uvoza in ekonomskih tveganj ter da bomo vse to dosegli tudi ob ekstremnih vremenskih razmerah, za kar imamo po njenem mnenju dovolj znanja in moči: »In te moči je veliko; vidim jo v vas, spoštovane kmetice in kmetje, verjamem v vaše sposobnosti in inovativnost.«
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je poudarila številne spremembe v izvajanju skupne kmetijske politike, ki je po njenem mnenju strateško najpomembnejša vsebina za slovensko kmetijstvo. Dodala je, da je bilo lani 10, letos pa sedem javnih razpisov, letos pa bodo objavili še razpis za investicije v protivetrne zaščite. Povedala je, da bo ministrstvo do 1. septembra imelo prve podatke o nastali škodi: »In naše prihajajoče aktivnosti bodo močno spremenjene zaradi odpravljanja posledic ujm. Ukrepi se oblikujejo usklajeno na ravni vlade, spremenjenih pa je že več predpisov za čim bolj učinkovito pomoč.« Šinkova je opozorila na zlato trsno rumenico, ki ogroža vinsko trto, in afriško prašičjo kugo, ki se je na Hrvaškem močno približala Sloveniji. Povedala je še, da so ob stavkovnih zahtevah kmetov iskali rešitve, zaradi posledic škode po suši leta 2022 pa so izplačali 24 milijonov evrov za 15.157 kmetijskih gospodarstev.
Povezani s prijateljstvom
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je med drugim povedal, da je Agra vedno zrcalna slika slovenskega podeželja. Ker poskušajo prek tradicije začrtati vizije za prihodnost, letos postavljajo tudi tako imenovani kozolec podnebnih ciljev: »Kozolec je simbol slovenskega kmetijstva, ki je znalo na sonaraven način poskrbeti za svoje pridelke in negovati arhitekturno ter kulturno dediščino podeželja.«
Letos je država partnerica Indija, ki ima bogato tradicijo kmetijske pridelave in proizvodnje živilskih izdelkov. Znana je po pridelavi žit, riža, stročnic, sadja, zelenjave in začimb. Napredek Indije, kot so pametne rešitve in digitalne platforme, je po navedbah Pomurskega sejma pomemben prispevek k učinkovitosti kmetijskega sektorja. Letošnje leto je Generalna skupščina ZN razglasila za mednarodno leto prosa in pobudnica je bila prav Indija; proso je bilo med prvimi žiti, ki so ga vzgojili in uporabljali milijoni ljudi po svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem je Pirc Musarjeva dejala, da Slovenijo in Indijo povezujeta prijateljstvo in zavezanost k trajnostnemu razvoju, spoštovanju in ohranjanju okolja, pa tudi bogata in raznolika tradicija kmetijstva in pridelave živil. Veleposlanici Indije Namrati S. Kumar pa se je zahvalila za udeležbo na sejmu.
Pomurski sejem je v Gozdno-parkovnem nasadu zasadil tudi himalajsko cedro v čast državi partnerici Indiji. »Ponosni smo, da je Indija letošnja država partnerica sejma Agra in da deli sodobne izzive z nami,« je ob tem dejal Erjavec in se zahvalil indijski veleposlanici, da so izbrali Slovenijo kot priložnost za promocijo svoje države v Evropi. Po besedah veleposlanice imata Indija in Slovenija zelo dobre odnose, zaradi velikega pomena kmetijstva pa so v njeni državi zadovoljni, da se udeležujejo takšnega sejma, kot je Agra. Poudarila je pomen in poslanstvo kmetijstva v Indiji. Županja občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je v nagovoru poudarila, da zaradi strokovnega pristopa in v koraku s svetovnimi smernicami v kmetijstvu sejem Agra že dolgo dosega mednarodne razsežnosti. Tudi letos, ko je država partnerica sejma tako velika država, kot je Indija ...
