Slovo od poletja

Meteorološko poletje se je zaključilo, poslovilo se je v sončnem in toplem vremenu s temperaturo zraka okoli 30 °C, s kakšno popoldansko ploho ali nevihto. Vstop v september nakazuje več padavin in kar jesensko ohladitev. V dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko v drugi polovici avgusta zelo vroči. Tako je bilo tudi letos. Avgust je bil nadpovprečno topel, v Ratečah je bila povprečna temperatura zraka za 2,1 °C, v Ljubljani za 2,2 °C, v Celju za 2,3 °C, v Mariboru za 2,5 °C in v Biljah kar za 2,7 °C višja od dolgoletnega povprečja 1981–2010. Podobno je bilo lani.

Vroči dnevi

Letošnje poletje (od junija do avgusta) je postreglo z nadpovprečnim številom vročih dni glede na obdobje 1981–2010, v osrednji Sloveniji med 30 in 40, na Primorskem 50. Največ smo jih beležili poleti 2003, in sicer od 40 do 50 v osrednjem delu Slovenije in na Primorskem 70. Za primerjavo, pred nekaj desetletji smo po nižinah v običajnem poletju našteli okoli 10 vročih dni, v zadnjih 20 letih pa so pogosta poletja z več kot 20 vročimi dnevi.

Letošnje poletje je verjetno med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih, ne bo pa preseglo poletja 2003, ki še vedno drži primat najtoplejšega v zadnjih 60 letih. Je pa toplejše od poletij v letih 2015 in 2017, ki so jih zaznamovali številni vročinski valovi in posledično kmetijska suša.

Višina padavin je zelo različna: od dobrih 100 mm na Primorskem do 500 mm v goratih predelih. Avgust so zaznamovala pogosta neurja, nalivi, ki sta jih ponekod spremljala toča in močan veter. Tako je bilo od jutra 24. do jutra 25. avgusta, ko je v večjem delu južne, osrednje in vzhodne Slovenije padlo med 10 in 50 mm dežja, krajevno okoli 100 mm. Nalivi so dosegli ali presegli 100-letno povratno dobo. Izrazito močne padavine so bile predvsem posledica šibkih vetrov v celotni troposferi in zelo velike vlažnosti ozračja.

Ajdov cvet

Na njivah se bohotijo cvetovi ajde. Navadna ajda (Fagopyrum esculentum) je že zelo stara kultura, ki jo zaradi podobne uporabe kot žita uvrščamo mednje, čeprav botanično spada v skupino dresnovk. Ime je prevzeto iz staronemškega heiden, ki pomeni ajd, pogan. Tako je poimenovana, ko so jo šele v poznem srednjem veku Mongoli iz Centralne Azije in Sibirije, kjer je doma, prinesli v Evropo. Steblo je pokončno, večinoma rdeče obarvano, njeni listi so srčaste oblike. Na koncu vejic se razvijejo beli ali rožnati cvetovi, ki se z dozorevanjem prelevijo v trirobna semena. Iz latinske besede fagopyrum izhajajo angleško poimenovanje buckwheat, nizozemsko boekweit in nemško buchweisen, ki pomenijo bukovo žito ali bukova pšenica, kar izhaja iz dejstva, da so plodovi ajde podobni trirobim bukovim. Na barvo cvetnih listov vpliva poleg sorte temperatura zraka: hladneje ko je, bolj so ti rožnati in rdeči.

Ajda ni zahtevna poljščina, je pa občutljiva za nizke temperature, je neprezimna rastlina. Optimalna temperatura za rast je 13–26 °C. Na temperaturi nad 30 °C se upočasni njena rast, prav tako pod temperaturo 12 °C. Potrebuje veliko vlage, še posebno ob cvetenju, oploditvi, in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in s tem pridelek. Zgodnejša setev je zato primernejša, ker je pri poznih pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur septembra in na začetku oktobra.

Ne le v prehrani, pomen ajde je tudi v ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilne rastline in čebelje paše. Obilno cveti, kar privlači čebele. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek. Je poljščina, ki je zaradi skromnih potreb po hranilih, učinkovitega delovanja proti zapleveljenosti in manjši občutljivosti za bolezni in škodljivce primerna tudi za ekološko pridelavo. Ajdo, ki jo nabiramo za čaj, lahko sejemo čez vse poletje in jo pobiramo, ko je v polnem razcvetu. Čas nabiranja je zelo pomemben, saj vsebnost rutozida narašča do cvetenja, nato pa začne padati in se zelo hitro niža. Za čaj in druge zeliščne pripravke nabiramo cvetove in liste. Kot živilo je imela velik pomen v 17. in 18. stoletju, kot zdravilna rastlina pa večjega šele v sedemdesetih letih, ko so odkrili njene učinkovine. V Sloveniji jo pridelujemo že več kot 400 let. Pred pol stoletja so jo pri nas pridelovali v zelo velikih količinah, nato pa so jo izpodrinila bolj rodovitna žita, zlasti koruza. Površina, posejana z ajdo (kot glavnim posevkom), se je v letu 2018 glede na 2017 zmanjšala za 22 odstotkov; pridelovali smo jo na 501 hektarju. Spomladanska setev ajde predstavlja zgolj četrtino celotne pridelave, saj se tradicionalno seje kot naknadni posevek, po spravilu glavnega posevka.