Slovo od toplih dni

Obdobje nadpovprečno toplih dni se počasi končuje. Od sredine tedna bo postopno začel dotekati vse bolj mrzel zrak. To je dobro zato, ker narava potrebuje prehod v zimsko mirovanje. Zadnje dni smo opažali, da so se močno napeli brsti pri lesnatih rastlinah, leska je raztezala mačice, na travnikih so cveteli posamezni cvetovi marjetic, regrata, ripeče zlatice, trobentic in drugih travniških rastlin. Pikali so nas komarji in žuželke so bile še zelo aktivne.


V zadnjih letih opažamo podaljšano rast jeseni. Vzroki so različni: pozno ali preobilno gnojenje, neprilagojeno dodajanje vode, poletno odpadanje listja zaradi temperaturnega ali sušnega šoka, premočna poletna rez in poškodbe zaradi toče, bolezni ter škodljivcev. To vpliva na slabšo utrjenost rastlin proti nizkim temperaturam zraka pozimi. Letos se je ta proces prekinil zaradi izjemno toplega vremena. Rastlina slabše reagira na nizke temperature, je prizadeta ali celo propade že pri temperaturi, ki je precej višja od minimalne temperature, ki bi jo sicer preživela v popolnem zimskem mirovanju. Za normalen razvoj potrebujejo trajne rastline tudi zimsko mirovanje, to je določeno obdobje z nizkimi temperaturami, da pripravijo rodni nastavek za prihodnje leto. Kjer rast zaradi različnih vzrokov ni bila pravočasno zaključena, se je v jeseni listje dlje zadržalo na drevesih.

Topla jesen se lahko zavleče v zimo

Letos se bo toplo obdobje v tem tednu prekinilo, v nekaterih preteklih letih pa se je zavleklo še v zimo. Le redkokatera jesen mine v povsem optimalnih razmerah za utrjevanje posevkov. Taka je bila jesen 2015. V severovzhodnem delu Slovenije pa tudi drugod po Sloveniji so bile vse do zadnje dekade novembra temperature zraka nad povprečjem, med 5 in 10 °C. Take temperaturne razmere so podnevi omogočale fotosintezo in kopičenje asimilatov v listih. Noči so bile večinoma dovolj hladne s temperaturami zraka med 1 in 4 °C, da so asimilati lahko ostali v listih. Kljub temu je bilo utrjevanje rastlin moteno, ker se najnižje temperature zraka vse do sredine novembra niso postopoma spustile pod 0 °C, da bi se lahko posevki še pred zimo utrdili tudi za preživetje mraza. Temperaturne razmere, ki so jih zaznamovale pogosto nadpovprečne temperature zraka, niti decembra niso bile ugodne za rastlinski svet. Sneženje in ohladitev v zadnji tretjini novembra ter decembrska otoplitev so motili zimsko mirovanje temperaturno najobčutljivejših rastlin. Predolgo obdobje toplega zimskega vremena ni bilo dobro niti za ozimna žita. Šele konec decembra 2015 so žita po ohladitvi ponovno prešla v mirovanje, večinoma v fenološki fazi tretjega lista oziroma razraščanja. Se letos obeta podoben scenarij poteka vremena?

Zadnja jesenska dela

Topla tla so bila primerna za saditev dreves in grmičevja. V sadovnjakih smo lahko obrezali sadno drevje. Zaradi velike količine odpadlega listja v močnem vetru in dežju na začetku novembra je zdaj še zadnji čas, da ga pospravimo z vrtov in očistimo odtočne jaške, da se pri prvem dežju ne bodo zamašili. Če imamo prostor, lahko listje pospravimo v zaboj za hitro kompostiranje. Listje lahko spomladi uporabimo tudi kot zastirko na gredicah. Če tega niste storili že prejšnji mesec, odstranite poganjke robid in malin, ki so rodili v tem letu. Z vrtov pospravimo še zadnjo zelenjavo; por, korenje in rdečo peso, kolerabo, špinačo, zimsko zelje ... V toplih dneh je rasla tudi trava in marsikdo je tople dni izkoristil še za zadnjo košnjo. S kosilnico drobimo tudi odpadlo listje in si prihranimo dolgotrajno grabljenje, travo pa prav tako uporabimo za kompost. Če imamo možnost, tudi druge organske odpadke sami kompostirajmo in pridobimo dragoceno gnojilo, s katerim se povečuje rodovitnost tal. Tako lahko zmanjšamo stroške, ki jih imamo v novodobnem življenju z zbiranjem, sortiranjem, odlaganjem ali predelavo odpadkov.