Slovo od zimskega mirovanja

Legenda o povezanosti dne svetega Valentina, ki ga praznujemo 14. februarja, z ljubeznijo izhaja iz 14. stoletja, ko so v Angliji in Franciji ta dan povezali z ženitvijo ptičkov. Že takrat so si ljubimci, t. i. valentinci, izmenjevali ljubezenska pisemca pa tudi darila, ki so jih imenovali kar valentini. Valentin je v Angliji že stoletja zaščitnik zaljubljencev in dobrih prijateljev. Verjetno precej novodobnih navad izhaja iz tistega časa. Po drugem izročilu naj bi bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, na predvečer smrti pa je ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo in v njem zapisal Od tvojega Valentina. Častilcev sv. Valentina je bilo v zgodovini zelo veliko. Tudi Shakespeare ga omeni v tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo.« Poznamo ga kot vremenskega svetnika.

Znan je pregovor, da Valentin prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na današnji dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih, ne preseneča niti, da so mu pravili prvi spomladin. Poleg gregorjevega (12. marca) je ta dan poznan po ptičjih svatbah. Sv. Valentin je priljubljen na Koroškem; njegovo podobo so imeli tam vdelani vrči za polje, še danes se mu priporočajo za zdravje. Na Goriškem na prvo nedeljo po godu Valentina odprejo sezono vaških praznikov. Na ta dan dobijo otroci od botrov in sorodnikov v dar kolače, odrasli pa štruklje. V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan. V severovzhodni Sloveniji na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke. Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času.

Kihanje zaradi leske

Toplo vreme v preteklem vikendu in dež sta v nižinskem delu Slovenije stopila snežno odejo. Razgalili so se travniki, njive in gozdovi. Povprečne dnevne temperature zraka so za od 3 do 4 °C presegle dolgoletno povprečje. Že prej so se ponekod začeli pojavljati zvončki, zdaj pa se jim je pridružila še leska. Navadna leska je med najpogostejšimi grmi v Sloveniji. Glavnina raste do nadmorske višine 1000 m. Cveti pred olistanjem, moški cvetovi so združeni v socvetja – mačice. Po dva ženska cvetova sta skrita v cvetnem brstu, navzven štrlijo le škrlatne brazde. Čas pojavljanja cvetnega prahu je običajno od februarja do aprila. V toplih zimah nekateri grmi zacvetijo že konec decembra oziroma v januarju. Letos je v osrednji Sloveniji zacvetela do 10 dni prej kot običajno. Čas cvetenja leske je odvisen od nadmorske višine, vremenskih razmer in lege. Po podatkih fenološkega monitoringa Arso leska v Sloveniji v prvi tretjini februarja zacveti ob obali, v Vipavski dolini in Goriških brdih, v nižinskem delu Slovenije, z izjemo Gorenjske in Koroške, v zadnji tretjini februarja. To lahko povzroča prve težave alergikom. Na Gorenjskem, Koroškem in v višjih legah začne cveteti v prvi tretjini marca.

Prva dela na vrtu

Počasi se vegetacija poslavlja od fiziološke dormance, globokega zimskega mirovanja. Hladno vreme ni najbolj priljubljeno, a hladne zime so ključnega pomena za življenjski cikel sadnih dreves v zmernem pasu. Sadne rastline razvijajo svoje rodne brste v prejšnjem poletju, in ko se zima približuje, brsti preidejo v mirovanje kot odziv na krajše dni in nižje temperature; v mirujočem stanju ostanejo, dokler ne dosežejo dovolj hladnih ur. Sadno drevje mora biti nizkim temperaturam izpostavljeno določeno število ur, da v naslednjem rastnem obdobju normalno cveti in raste. Globoko zimsko mirovanje običajno traja do dva meseca, in v tem času so rastline najbolj odporne proti nizkim temperaturam zraka. Sadne vrste imajo različne potrebe po odmerku nizkih temperatur; krajše obdobje nizkih temperatur imajo jagode, maline, marelice, daljšega zahtevajo jablane, hruške, domače slive, češnje, višnje, breskve in oreh. Če damo v tem obdobju v vazo z vodo vejico hruške, ta največkrat ne odžene, saj je koncentracija zaviralcev rasti v njih še previsoka.

Podnebne spremembe povzročajo pogostejše tople zime, kar povzroča slabše zimske razmere za nekatera sadna drevesa. Zahteve po nizkih temperaturah se ne razlikujejo le po vrstah in kultivarjih, ampak celo po tipu brsta ali podlagi. Če sadna drevesa ne dobijo primernega odmerka nizkih temperatur, lahko pride do zakasnelega olistanja in kasneje cvetenja, tudi do slabšega cvetnega nastavka in deformacije plodov ter vpliva na kakovost pridelka. Na primer, pri vegetativnih brstih breskev in jablan imajo vrhnji/terminalni brsti najvišjo potrebo po hladu. Sadno drevje drami vsak dvig temperature nad 5 °C. Letos je nekaj sadnih rastlin že nabralo dovolj nizkih temperatur, da končujejo obdobje fiziološkega mirovanja.

Ob odhajanju zime se najbolj razveselimo prvih del na vrtu in rastlinjaku. Na okenske police že sejemo paradižnik, v toplo gredo prve solate. V tem času pregledamo stanje sadnega drevja in jagodičja na vrtovih. Sorte jagod, ki jih gojimo pri nas, spomladi normalno razraščajo in razvijejo cvetove, ko od zaključka rasti v pozni jeseni dosežejo nad 600 ur nizkih temperatur pod 7 °C. Odslej je razvoj odvisen od vremenskih razmer. Rastlina miruje le v obdobju, ko je temperatura pod 7 °C, ob vsakem dvigu temperature nad ta prag pa se zdrami. Ker pa je nevarnost nizkih temperatur še razmeroma velika, je treba rastline prekriti, da ni poškodb, saj so po končanem mirovanju bolj občutljive za mraz kot v popolnem mirovanju.