Službe za prijatelje: tako zaposlujejo ob menjavah slovenskih vlad

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila analizo ocene korupcijskih tveganj v postopkih zaposlovanj v času menjav Vlad Republike Slovenije, izvoljenih po novembru 2013. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ugotavljala potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, po koncu mandata, kot so: ogroženo je lahko nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov ipd. Aktualni vladi in ministrstvom je komisija zato podala priporočila.

Kako delajo zaposleni na zaupanje?

V analizi, ki je nadgradnja analize iz leta 2014, je komisija preverjala, kako so funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje, po prenehanju mandata nadaljevali delo: pri svojem aktualnem organu, pri organu v sestavi ali drugem organu javnega sektorja. Preverjala je tudi njihove prezaposlitve iz zaposlitev na zaupanje v zaposlitve na delovna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti. Namen analize je številčno prikazati omenjene prezaposlitve ter izpostaviti trende in potencialna korupcijska tveganja, ki bi pri teh prehodih lahko nastala.

Nepravilnosti v konkretnih kadrovskih postopkih preverjajo inšpekcije

Komisija v analizi ni preverjala prehodov zaposlitev vseh javnih uslužbencev iz določenega časa v nedoločen, ampak je med javnimi uslužbenci pregledala zgolj osebe, ki so bile v tem statusu zaposlene na zaupanje. Prav tako komisija z analizo ne podaja vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad navedenim pristojni drugi nadzorni organi, in sicer inšpekcije. Z analizo komisija tako ni iskala morebitnih nepravilnosti v konkretnih kadrovskih postopkih, še opozarjajo. Mogoče je tudi, da je v določenih primerih zaposlovanja šlo za zaposlitev za določen čas (na primer za čas projekta ali nadomeščanja javnih uslužbencev) ali pa da je v določenih primerih funkcionar ali oseba, zaposlena na zaupanje, bila že pred začetkom funkcije ali zaposlitve na zaupanje za nedoločen čas zaposlena v javnem sektorju in ji je tista zaposlitev mirovala.

Tveganj za nastanek dejanskih kršitev je veliko

Komisija je v analizi ugotovila, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer, da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. Korupcijska tveganja, ki bi se lahko pojavila pri postopkih zaposlovanj po zaključku funkcij ali prenehanju zaposlitve na zaupanje v času med trajanjem in po končanju mandatov vlade, so tako po izsledkih analize naslednja:

• da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko;
• da se v postopku zaposlovanja funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe;
• da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja (funkcionarja);
• da se v postopku zaposlovanja omogoča prednosti posameznikom, zaposlenim na zaupanje v državnem organu, pri zaposlovanju v istem organu;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic;
• da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.

Vladi in ministrstvom podala priporočila

Z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja v zvezi z zaposlovanjem funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, med trajanjem in po koncu mandata je komisija zato vladi in ministrstvom podala priporočila. Da bi tveganja nastanka okoliščin nasprotja interesov ustrezno upravljali ter zagotavljali objektivnost in nepristranskost delovanja državnih organov, je v priporočilih izpostavila vzpostavitev zakonskega okvira za »obdobje ohlajanja« (t. i. cooling-off period) po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.