MORSKO DNO
Smeti iz morja vlekli tudi otroci
V slovensko-hrvaški akciji očistili 50 kvadratnih kilometrov morskega dna. Nenavaden ulov: gradbeni odpadki, pnevmatika, jogurtovi lončki in plastenke.
Odpri galerijo
PIRAN – Velika ekološka akcija čiščenja Piranskega zaliva je sodeč po odzivih udeležencev in smeteh, ki so jih potegnili z morskega dna, samo na naši strani jih je bilo za okrog pet kubikov, dobro uspela.
»Poglavitni cilj Čiščenja brez meja sta poleg čiščenja morskega dna povezovanje hrvaških in slovenskih potapljačev ter prebujanje zavesti otrok in mladih o pomenu ohranjanja morja in narave. Z akcijo je zato povezana 4. Mednarodna otroška potapljaška eko patrola, v sklopu katere otroci pod vodstvom inštruktorjev potapljanja pomagajo pri čiščenju morja. Da bi to dosegli, je nujno povezati vse generacije in prebivalce sosednjih držav, odpadki namreč ne poznajo narodnosti,« so povedali organizatorji.
Tako je v nedeljo približno 200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške očistilo 50 kvadratnih kilometrov morskega dna na petih lokacijah v Piranskem zalivu, ob mandračih v Piranu in Savudriji. Njihov ulov je bil nenavaden: gradbeni odpadki, traktorska pnevmatika, jogurtovi lončki in plastenke, teh je bilo največ, kot je za Slovenske novice povedal vodja civilne zaščite Pirana in že 20 let upravljavec slovenskega obalnega pasu v okviru piranske komunale Egon Štibilj.
Đenio Zadković, župan Pirana, ki je pri tej veliki ekološki akciji sodeloval prvič, med pogovorom za naš časopis ni skrival navdušenja nad izjemno lepim prijateljskim dogodkom, kot ga je poimenoval. »Onesnaženost morja je zelo pereč problem. Glede na to, da si delimo skupni zaliv, in glede na to, da je umaški župan Vili Bassanese zelo dobra oseba kot mi vsi, ki živimo ob morju, sem bil z veseljem prisoten pri Čiščenju brez meja.
Nedelja je minila v takem vzdušju tudi zaradi častnih konzulov Hrvaške in Slovenije gospoda Boža Dimnika in Branka Roglića, ki čudovito negujeta slovensko-hrvaške odnose. Dogodek se je sklenil z izmenjavo mnenj, zakusko in obljubo, da se bomo zagotovo še srečali. Začutil sem prijateljstvo med nami, in prijateljstvo je element, ki ga od nekdaj gojim v sebi,« je povedal.
»Togost med Ljubljano in Zagrebom nas ob morju malce tudi jezi. Radi bi namreč ustvarili vzdušje, ki bi mu uspelo razvozlati gordijski vozel med Hrvaško in Slovenijo glede arbitražnega sporazuma. Tega si ob meji vsi želimo, prizadevali si bomo, da se zadeva brez kakršnega koli nasilja lepo razreši, verjamemo, da se tudi bo, samo pustimo času čas,« je za Slovenske novice dejal piranski župan, ki je umaškemu kolegu in njegovim ožjim sodelavcem razkazal tudi nekatere lepote Pirana.
Čiščenje brez meja in 4. Mednarodna otroška potapljaška eko patrola sta potekala pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarovič ter pod pokroviteljstvom ministrstva za zaščito okolja in energetike, ministrstva za demografijo, družino, mlade in socialno politiko ter Sklada za zaščito okolja in energetsko učinkovitost mest Piran in Umag.
Projekt so podprli zagrebški Urad za delovanje v nujnih primerih, Izobraževalni zavod za javno zdravje dr. Andrija Štampar, Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Hrvaško društvo Istra iz Pirana. Organizatorji so bili poleg družbe Promocija ronjenja (potapljaštva, op. p.) tudi PGD Piran, potapljaški klub HRVI Nemo-Adriatic in Zagrebški holding.
»Poglavitni cilj Čiščenja brez meja sta poleg čiščenja morskega dna povezovanje hrvaških in slovenskih potapljačev ter prebujanje zavesti otrok in mladih o pomenu ohranjanja morja in narave. Z akcijo je zato povezana 4. Mednarodna otroška potapljaška eko patrola, v sklopu katere otroci pod vodstvom inštruktorjev potapljanja pomagajo pri čiščenju morja. Da bi to dosegli, je nujno povezati vse generacije in prebivalce sosednjih držav, odpadki namreč ne poznajo narodnosti,« so povedali organizatorji.
Tako je v nedeljo približno 200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške očistilo 50 kvadratnih kilometrov morskega dna na petih lokacijah v Piranskem zalivu, ob mandračih v Piranu in Savudriji. Njihov ulov je bil nenavaden: gradbeni odpadki, traktorska pnevmatika, jogurtovi lončki in plastenke, teh je bilo največ, kot je za Slovenske novice povedal vodja civilne zaščite Pirana in že 20 let upravljavec slovenskega obalnega pasu v okviru piranske komunale Egon Štibilj.
»Za nami je čudovit dan. Veseli me, da gre zadnjih deset let na bolje, več ko govorimo o tej problematiki, manj je smeti v morju. Vsi, ki živimo ob njem, vemo, kaj nam daje, in ne želimo, da nam morje postreže z odvrženim, zato tistim, ki vanj mečejo odpadke, sporočamo – smeti ne spadajo v morje,« pravi Štibilj.
Đenio Zadković, župan Pirana, ki je pri tej veliki ekološki akciji sodeloval prvič, med pogovorom za naš časopis ni skrival navdušenja nad izjemno lepim prijateljskim dogodkom, kot ga je poimenoval. »Onesnaženost morja je zelo pereč problem. Glede na to, da si delimo skupni zaliv, in glede na to, da je umaški župan Vili Bassanese zelo dobra oseba kot mi vsi, ki živimo ob morju, sem bil z veseljem prisoten pri Čiščenju brez meja.
Nedelja je minila v takem vzdušju tudi zaradi častnih konzulov Hrvaške in Slovenije gospoda Boža Dimnika in Branka Roglića, ki čudovito negujeta slovensko-hrvaške odnose. Dogodek se je sklenil z izmenjavo mnenj, zakusko in obljubo, da se bomo zagotovo še srečali. Začutil sem prijateljstvo med nami, in prijateljstvo je element, ki ga od nekdaj gojim v sebi,« je povedal.
Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji, je po lastnih besedah najstarejši potapljač na Jadranu. »Moji zadnji potopi pričajo o zmanjšanju rib ter izropanem morju, in to se bo težko izboljšalo,« je opozoril.
»Togost med Ljubljano in Zagrebom nas ob morju malce tudi jezi. Radi bi namreč ustvarili vzdušje, ki bi mu uspelo razvozlati gordijski vozel med Hrvaško in Slovenijo glede arbitražnega sporazuma. Tega si ob meji vsi želimo, prizadevali si bomo, da se zadeva brez kakršnega koli nasilja lepo razreši, verjamemo, da se tudi bo, samo pustimo času čas,« je za Slovenske novice dejal piranski župan, ki je umaškemu kolegu in njegovim ožjim sodelavcem razkazal tudi nekatere lepote Pirana.
Čiščenje brez meja in 4. Mednarodna otroška potapljaška eko patrola sta potekala pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarovič ter pod pokroviteljstvom ministrstva za zaščito okolja in energetike, ministrstva za demografijo, družino, mlade in socialno politiko ter Sklada za zaščito okolja in energetsko učinkovitost mest Piran in Umag.
200 potapljačev iz Slovenije in Hrvaške je čistilo morje.
Projekt so podprli zagrebški Urad za delovanje v nujnih primerih, Izobraževalni zavod za javno zdravje dr. Andrija Štampar, Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Hrvaško društvo Istra iz Pirana. Organizatorji so bili poleg družbe Promocija ronjenja (potapljaštva, op. p.) tudi PGD Piran, potapljaški klub HRVI Nemo-Adriatic in Zagrebški holding.