Smisel za humor premorejo tudi opice
Ko govorimo o lastnostih, ki ljudi ločijo od drugih živali, med prvimi na misel pade smisel za humor. Ali so živali sposobne čutiti ljubezen, pripadnost, obžalovanje in podobno, je še stvar razprav, kot kaže, pa tudi humor ni nekaj, kar bi bilo značilno zgolj za človeka. Nova študija, ki so jo izvedli na kalifornijski univerzi, je namreč razkrila, da se tudi nekatere vrste opic šalijo druga z drugo, si privoščijo kakšno potegavščino in se tudi iz srca nasmejejo.
Vodja raziskave je bila raziskovalka Isabelle Laumer, ki si je ogledala več kot 75 ur videoposnetkov v ujetništvu živečih opic in proučevala njihove interakcije, pri čemer je opazila, da se pogosto zbadajo. Našteli so kar 18 različnih načinov, na katere to počnejo, in med najpogostejšimi so bili cukanje za različne dele telesa, pri orangutanih predvsem za dlake, metanje po tleh, zbadanje s prstom, tudi igrivi udarci.
Opice so se zabavale tudi tako, da so drugim pred obrazom mahale z roko ali nogo. To počnemo tudi ljudje, običajno v mlajših letih, da bi razjezili odrasle.
Nekatere opice so se zabavale tudi tako, da so drugim pred obrazom mahale z roko ali nogo. Vse od naštetega počnemo tudi ljudje, običajno v mlajših letih, da bi razjezili odrasle, njihovi odzivi pa nas nato strašno zabavajo, enako kot opice.
»Na posnetkih smo pogosto videli obnašanje, ki bi ga pri ljudeh opisali kot otročje. Bili so primeri, ko je oskrbnik v živalskem vrtu negoval opico, pa se mu je za hrbet prikradla druga in ga udarila po hrbtu ali nanj pritiskala s prstom. Nato je čakala, kakšen bo odziv. Če oskrbnik živali ni upošteval, se je tovrstno početje stopnjevalo, dokler se na koncu opica ni dobesedno zaletela vanj s celim telesom. Tega ni bilo več mogoče ignorirati in odziv jih je strašno zabaval. Zveni znano?« je v smehu dejala Laumerjeva. In še poudarila: »Početje je bilo namerno, provokativno, vztrajno in je vsebovalo elemente presenečenja, igre in preverjanja odziva nasprotne strani, vse to je vključeno v tovrstno zabadanje, ki je značilno za človeške otroke.«
Gre za enostaven humor, ki ne vključuje razmišljanja, pripovedovanja zgodb in drugih elementov, a je vseeno humor. Pri človeku se z leti razvije na višjo raven, pri opicah ostane pri potegavščinah. Raziskovalci domnevajo, da primati, ki so jih proučevali, humor uporabljajo, da bi se zbližali z drugimi in utrdili medsebojne vezi.
»Saj poznate tisto, da kdor se pretepa, se ima pravzaprav rad? Menimo, da je podobno pri opicah. Čeprav zbadanje drugega moti ali spravlja ob živce, se vezi med živalma krepijo, ko se druga na zbadanje odzove, namreč prvi izkaže pozornost,« zaključi raziskovalka. A smisla za humor naj ne bi imele le opice, že Charles Darwin je menil, da enako velja za pse. »Ko psu vržete palico, on pa jo odnese stran namesto k vam, nato pa čaka, da pridete do njega ter s palico steče drugam, gre za neke vrste potegavščino, s katero vas vleče za nos, se z vami šali,« je v knjigi Poreklo človeka zapisal sloviti biolog.
