PROMETNI PREKRŠKI
Smo res drugo-razredni državljani EU?
Naš bralec je prejel obvestilo o prometnem prekršku v Avstriji v nemškem jeziku, brez dokazil, brez štampiljke, brez podpisa, kar pomeni kršitev direktive EU.
Odpri galerijo
»Iz obvestila o prekršku ne izhaja nikakršen dokaz, da sem prekršek res storil. Že mestni redar, ki mi pusti obvestilo na avtomobilu, fotografira avto in lokacijo in s fotografije sta razvidna tudi datum in ura prekrška.
Sprašujem se, kdo je ta Kathrin, ki je navedena na papirju, saj ni nikjer nobenega podpisa, nobene uradne štampiljke. Pismo je prišlo po navadni pošti, kako so lahko prepričani, da sem pošto prejel? Kaj pa če je nisem, vendar zaradi moje neodzivnosti sprožijo postopek na sodišču? In navsezadnje, kaj pa če ne razumem nemško, ali to pomeni, da moram plačati prevajalca? Ali to pomeni, da moram ugovor, kajti jaz se bom na to pritožil, napisati v tujem jeziku?« se je na nas ogorčen obrnil Janez Čadež iz Ljubljane, ko smo objavili članek o bizarnih prekrških v Italiji.
Eden od bralcev je dobil globo, ker je vozil 11 kilometrov počasneje od predpisane omejitve, drugi pa je dobil kazen, ker je peljal 91 namesto 90 kilometrov na uro.
»Ravno sem prebral vaš članek, ko me je v nabiralniku pričakalo obvestilo, da sem 23. decembra lani v Lienzu storil prometni prekršek. Ker sem peljal 11 kilometrov na uro več od prepisane omejitve, sem dobil kazen 45 evrov. Ne gre za denar, a bom to plačilo zavrnil v slovenskem jeziku. Jezi me, ker slovenski državljani v tujini nimamo nikakršne zaščite. Ne vem, kaj počnejo naši evropski poslanci, očitno samo kimajo. Zaradi vsega zgoraj naštetega se počutim kot drugorazredni državljan,« poudarja Čadež.
Slovenska policija prekrškarjem iz tujih držav obvestila vedno pošilja v jeziku registracije motornega vozila, nam je zagotovila Vesna Drole z Generalne policijske uprave. Mi pa očitno sprejemamo iz tujine vse, kar pride, vztraja sogovornik.
Države EU si na podlagi priporočil direktive Evropskega parlamenta in sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških izmenjujejo informacije o lastništvu motornih vozil. Zato bi moralo biti pisno obvestilo o kazni posredovano v jeziku države, v kateri je bilo vozilo registrirano, oziroma v jeziku, ki ga kršitelj najbrž razume, a očitno to ne velja za vse države EU. Te za podatke zaprosijo slovensko ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za vodenje evidence registriranih vozil. Če posameznik meni, da se je pri obdelavi in posredovanju osebnih podatkov zgodila njihova zloraba, lahko zahtevo do seznanitve poda upravljavcu evidence, torej ministrstvu, na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov oziroma se obrne na urad informacijskega pooblaščenca, pojasnijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Z vprašanji o neenakovredni obravnavi v okviru evropske družine smo se obrnili tudi na naše evropske poslance. Igor Šoltes je pojasnil, da je treba zagotoviti razumljivost izreka kazni, in zagotovil, da bo na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o različni praksi držav EU glede pošiljanja obvestil. Tudi Patricija Šulin je takšno ravnanje tujih organov ostro obsodila, Evropsko komisijo pa bo seznanila s kršitvami direktive in zahtevala ukrepanje.
»Tretji odstavek petega člena direktive o pisnih obvestilih o prometnih prekrških namreč zaradi zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic zahteva obveščanje v jeziku države registracije, nikakor pa ne v katerem koli jeziku EU. Natančen prepis tega člena je: Kadar se država članica prekrška odloči uvesti postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2, za namen zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic pošlje pisno obvestilo v jeziku dokumenta o registraciji vozila, če je na voljo, ali v enem od uradnih jezikov države članice registracije,« so zapisali v pisarni Šulinove in dodajali, da ima direktiva poseben obrazec, ki ga lahko države uporabijo za obveščanje, če želijo.
Po konvenciji bi morale biti globe izrečene v slovenskem jeziku, meni evroposlanec Franc Bogovič. »Res pa je, da včasih globe izdajajo tudi krajevne ali regionalne oblasti, za katere pa težko z gotovostjo trdimo, da izpolnjujejo konvencijske zahteve. Vsekakor bi morala, če se ta dogovor ne spoštuje, ukrepati država in protestirati pri državi, ki ne upošteva napotkov o jeziku dokumenta.«
Poudarja tudi, da še ni enotne zakonodaje na ravni EU. »Če dobite na dom globo, se najprej prepričajte, ali ne gre za prevaro, ki so menda zadnje čase precej pogoste. Torej preverite račun, oznake na dokumentu itd. Če se dokument izkaže za istovetnega in je v jeziku, ki ga ne razumete, se obrnite na policijo. Pri nas je za prekrške v tujini pristojno okrajno sodišče v Celju, kjer vam bodo povedali, kakšen je nadaljnji postopek. Kajti če bo potrebna pritožba, jo bo treba napisati v jeziku, v katerem je izdana odločba o globi,« je zapisal Bogovič.
V pisarni Iva Vajgla menijo, da bi lahko te zadeve države urejale tudi na dvostranski ravni in se poskušale vsaj s sosednjimi državami, kamor z motornimi vozili potuje največ slovenskih državljanov, dogovoriti, da se po zgledu Slovenije potrudijo in o globah za prometne prekrške obveščajo v jezikih tistih, ki so storili prometni prekršek.
Sprašujem se, kdo je ta Kathrin, ki je navedena na papirju, saj ni nikjer nobenega podpisa, nobene uradne štampiljke. Pismo je prišlo po navadni pošti, kako so lahko prepričani, da sem pošto prejel? Kaj pa če je nisem, vendar zaradi moje neodzivnosti sprožijo postopek na sodišču? In navsezadnje, kaj pa če ne razumem nemško, ali to pomeni, da moram plačati prevajalca? Ali to pomeni, da moram ugovor, kajti jaz se bom na to pritožil, napisati v tujem jeziku?« se je na nas ogorčen obrnil Janez Čadež iz Ljubljane, ko smo objavili članek o bizarnih prekrških v Italiji.
Eden od bralcev je dobil globo, ker je vozil 11 kilometrov počasneje od predpisane omejitve, drugi pa je dobil kazen, ker je peljal 91 namesto 90 kilometrov na uro.
V razumljivem jeziku
»Ravno sem prebral vaš članek, ko me je v nabiralniku pričakalo obvestilo, da sem 23. decembra lani v Lienzu storil prometni prekršek. Ker sem peljal 11 kilometrov na uro več od prepisane omejitve, sem dobil kazen 45 evrov. Ne gre za denar, a bom to plačilo zavrnil v slovenskem jeziku. Jezi me, ker slovenski državljani v tujini nimamo nikakršne zaščite. Ne vem, kaj počnejo naši evropski poslanci, očitno samo kimajo. Zaradi vsega zgoraj naštetega se počutim kot drugorazredni državljan,« poudarja Čadež.
Slovenska policija prekrškarjem iz tujih držav obvestila vedno pošilja v jeziku registracije motornega vozila, nam je zagotovila Vesna Drole z Generalne policijske uprave. Mi pa očitno sprejemamo iz tujine vse, kar pride, vztraja sogovornik.
Države EU si na podlagi priporočil direktive Evropskega parlamenta in sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških izmenjujejo informacije o lastništvu motornih vozil. Zato bi moralo biti pisno obvestilo o kazni posredovano v jeziku države, v kateri je bilo vozilo registrirano, oziroma v jeziku, ki ga kršitelj najbrž razume, a očitno to ne velja za vse države EU. Te za podatke zaprosijo slovensko ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za vodenje evidence registriranih vozil. Če posameznik meni, da se je pri obdelavi in posredovanju osebnih podatkov zgodila njihova zloraba, lahko zahtevo do seznanitve poda upravljavcu evidence, torej ministrstvu, na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov oziroma se obrne na urad informacijskega pooblaščenca, pojasnijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Jezik ugovora ni predpisan
Z vprašanji o neenakovredni obravnavi v okviru evropske družine smo se obrnili tudi na naše evropske poslance. Igor Šoltes je pojasnil, da je treba zagotoviti razumljivost izreka kazni, in zagotovil, da bo na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o različni praksi držav EU glede pošiljanja obvestil. Tudi Patricija Šulin je takšno ravnanje tujih organov ostro obsodila, Evropsko komisijo pa bo seznanila s kršitvami direktive in zahtevala ukrepanje.
»Tretji odstavek petega člena direktive o pisnih obvestilih o prometnih prekrških namreč zaradi zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic zahteva obveščanje v jeziku države registracije, nikakor pa ne v katerem koli jeziku EU. Natančen prepis tega člena je: Kadar se država članica prekrška odloči uvesti postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2, za namen zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic pošlje pisno obvestilo v jeziku dokumenta o registraciji vozila, če je na voljo, ali v enem od uradnih jezikov države članice registracije,« so zapisali v pisarni Šulinove in dodajali, da ima direktiva poseben obrazec, ki ga lahko države uporabijo za obveščanje, če želijo.
Preverite, ali ni goljufija
Po konvenciji bi morale biti globe izrečene v slovenskem jeziku, meni evroposlanec Franc Bogovič. »Res pa je, da včasih globe izdajajo tudi krajevne ali regionalne oblasti, za katere pa težko z gotovostjo trdimo, da izpolnjujejo konvencijske zahteve. Vsekakor bi morala, če se ta dogovor ne spoštuje, ukrepati država in protestirati pri državi, ki ne upošteva napotkov o jeziku dokumenta.«
45
evrov znaša kazen, ki jo je dobil naš bralec, ker je peljal 11 km/h več od predpisane omejitve.
evrov znaša kazen, ki jo je dobil naš bralec, ker je peljal 11 km/h več od predpisane omejitve.
Poudarja tudi, da še ni enotne zakonodaje na ravni EU. »Če dobite na dom globo, se najprej prepričajte, ali ne gre za prevaro, ki so menda zadnje čase precej pogoste. Torej preverite račun, oznake na dokumentu itd. Če se dokument izkaže za istovetnega in je v jeziku, ki ga ne razumete, se obrnite na policijo. Pri nas je za prekrške v tujini pristojno okrajno sodišče v Celju, kjer vam bodo povedali, kakšen je nadaljnji postopek. Kajti če bo potrebna pritožba, jo bo treba napisati v jeziku, v katerem je izdana odločba o globi,« je zapisal Bogovič.
Po pomoč na spletiščeSpletišče Tvoja Evropa – nasveti ponuja brezplačno pomoč in nasvet, kako naprej. Pravni strokovnjaki v enem tednu brezplačno svetujejo, kako lahko uveljavite svoje pravice v EU. Služba tesno sodeluje tudi z mrežo SOLVIT, ki rešuje težave med posamezniki ali podjetji in državnimi organi v drugi državi članici, kadar gre za morebitno napačno uporabo zakonov EU.
V pisarni Iva Vajgla menijo, da bi lahko te zadeve države urejale tudi na dvostranski ravni in se poskušale vsaj s sosednjimi državami, kamor z motornimi vozili potuje največ slovenskih državljanov, dogovoriti, da se po zgledu Slovenije potrudijo in o globah za prometne prekrške obveščajo v jezikih tistih, ki so storili prometni prekršek.