POZOR
Smrtonosni virus, ki ga prenašajo komarji, že v Sloveniji?
Obe vrsti sta prisotni tudi pri nas.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Iz različnih držav v Evropi v zadnjih dneh poročajo o vse več smrtnih primerih zaradi okužbe z virusom Zahodnega Nila (West Nile virus, WNV). Žrtve beležijo v Italiji, Grčiji in Srbiji, virus pa so odkrili tudi na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji. Število primerov narašča.
Primeri okužb, ki se pojavljajo tik ob slovensko-italijanski meji ter slovensko-hrvaški, povečujejo tveganje in možnost pojava tudi v Sloveniji, pravi Tatjana Frelih iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Glavni prenašalci so komarji iz rodu Culex. V Evropi sta primarna prenašalca vrsti Culex modestus in Culex pipiens s.lat. Obe vrsti komarjev sta razširjeni tudi v Sloveniji, kar pomeni, da obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca in zato tudi pojav virusa pri ljudeh.«
Verjetnost, da se virus pojavi tudi v Sloveniji, obstaja, »je pa težko oceniti, kolikšna je, saj ne poznamo vseh vzrokov širjenja po Evropi in ne vemo, kaj so ključni dejavniki, ki vplivajo na kroženje in prenos virusa. Spremembe v okolju in podnebne spremembe so le eden od mogočih dejavnikov.«
Čeprav je virus smrtonosen, pa po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli. V približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov, le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen in približno en odstotek razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo centralnega živčnega sistema.
Težji potek in višja stopnja smrtnosti sta pri starejših bolnikih, pri bolnikih, ki že imajo neko osnovno bolezen (rakavo obolenje, sladkorno bolezen, srčno, ledvično obolenje …) in bolnikih z okrnjeno imunostjo, pojasnjuje Tatjana Frelih.
V Sloveniji so do zdaj potrdili en sam primer akutne okužbe, in sicer avgusta 2013. »Epidemiološki, epizootiološki in entomološki podatki sosednjih držav nakazujejo možnost, da se je virus že prej pojavil v Sloveniji, pa ga nismo zaznali. Smrtnih žrtev ni bilo,« še dodaja Frelihova.
Primeri okužb, ki se pojavljajo tik ob slovensko-italijanski meji ter slovensko-hrvaški, povečujejo tveganje in možnost pojava tudi v Sloveniji, pravi Tatjana Frelih iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Glavni prenašalci so komarji iz rodu Culex. V Evropi sta primarna prenašalca vrsti Culex modestus in Culex pipiens s.lat. Obe vrsti komarjev sta razširjeni tudi v Sloveniji, kar pomeni, da obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca in zato tudi pojav virusa pri ljudeh.«
Verjetnost, da se virus pojavi tudi v Sloveniji, obstaja, »je pa težko oceniti, kolikšna je, saj ne poznamo vseh vzrokov širjenja po Evropi in ne vemo, kaj so ključni dejavniki, ki vplivajo na kroženje in prenos virusa. Spremembe v okolju in podnebne spremembe so le eden od mogočih dejavnikov.«
Čeprav je virus smrtonosen, pa po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli. V približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov, le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen in približno en odstotek razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo centralnega živčnega sistema.
Težji potek in višja stopnja smrtnosti sta pri starejših bolnikih, pri bolnikih, ki že imajo neko osnovno bolezen (rakavo obolenje, sladkorno bolezen, srčno, ledvično obolenje …) in bolnikih z okrnjeno imunostjo, pojasnjuje Tatjana Frelih.
V Sloveniji so do zdaj potrdili en sam primer akutne okužbe, in sicer avgusta 2013. »Epidemiološki, epizootiološki in entomološki podatki sosednjih držav nakazujejo možnost, da se je virus že prej pojavil v Sloveniji, pa ga nismo zaznali. Smrtnih žrtev ni bilo,« še dodaja Frelihova.