So tudi vas nategnili? Z receptom jih pošljejo v svojo optiko

»Koncesionarji so zdravniki, ki delajo v svojem podjetju, a tisti trenutek, ko z ZZZS sklenejo koncesijsko pogodbo, postanejo del javnega zdravstva. Vendar pa svoje javne službe ne smejo izkoriščati tako, da ustvarjajo zasebni interes oziroma služijo denar. Kar želim reči, je, da so na papirju zasebniki, sicer pa del javnega zdravstva z vsemi obveznostmi, tudi dežurstvi,« nas na sistemsko korupcijo med okulisti koncesionarji, ki imajo v lasti tudi optiko, običajno kar na istem naslovu kot ambulanto, opozori eden od zdravnikov okulistov s svojo optiko, a ne dela na koncesijo. Kljub temu ne želi, da bi se njegovo ime pojavilo v članku.
Trdi, da so zdravniki koncesionarji del trga hermetično zaprli, zato popolni zasebniki težko preživijo. S težavo so seznanjeni tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je anonimno prijavo prejela že lani, a postopek še ni končan.

Zdravniku se ne upajo zameriti

Da nekaj ne štima, je KPK sicer opozorila že julija lani, ko je izdala odločbo o zaznavi korupcijskega tveganja pri zdravnikih koncesionarjih. Anonimna prijava je bila aprila letos namreč dopolnjena z imeni okulistov koncesionarjev in naslovi njihovih ambulant in optik. Gre za kršenje integritete, kar je načelo vestnega, poštenega poslovanja, razlaga sogovornik, ki opaža, da nikjer niso zapisali, da gre za korupcijo. "Niso samo tveganja in ni zgolj kršitev integritete, temveč gre za pravo korupcijo. KPK bi morala izdati nedvomno odločbo o tem, ministrstvo za zdravje (MZ), ki podeljuje koncesije, in zdravstvena blagajna (ZZZS), ki plačuje storitve koncesionarju, morata dobiti jasno sporočilo, da zasebnik koncesionar javno službo izkorišča za bogatenje, hkrati pa odžira kruh zasebnikom. Teh je v Sloveniji okoli 50, registriranih optik pa okoli 250," pojasnjuje sogovornik in nazorno prikaže, kako okulisti koncesionarji izkoriščajo svoje paciente, še posebno na podeželju.

"Ljudje zdravnikom slepo verjamejo, ne upajo se jim ugovarjati. In ko jim optik koncesionar predpiše očala, upravičeni pa so do naročilnice za očala, jih ponje napotijo kar v svojo optiko, pacienti pa to storijo, čeprav bi lahko z naročilnico kupovali tudi drugje," razlaga sogovornik in dodaja, da ima večina okulistov koncesionarjev, ki sklenejo pogodbi z ZZZS in MZ – obe pa vsebujeta protikorupcijsko klavzulo – stoodstotno koncesijo. "To praktično pomeni, da dobijo okoli 10.000 evrov na mesec, da 8 ur na dan delajo za zavarovalnico, dodatno pa na veliko služijo z optiko, saj večina ljudi še vedno izbere očala, ki jih je treba doplačati. Menim, da gre za parazite, ki izkoriščajo javna sredstva za to, da delajo biznis." Odstotek receptov naročilnic, izdanih v določeni koncesijski ambulanti in unovčenih z nakupom očal v optiki, ki je last tega istega zdravnika, dosega neverjetnih 95 odstotkov, lahko preberemo v prijavi na KPK.

Čeprav se vsi odgovorni strinjajo, da obstaja vsaj tveganje za korupcijo, se mu zdi nedopustno, da težav še niso odpravili. "Po mojem vedenju je ZZZS pod pritiskom obrtne zbornice na KPK poslala intervencijo, a se mi zdi, da na ministrstvu ni volje, da bi se to rešilo, ZZZS bi morala koncesionarje obvestiti, da se to ne dela," je prepričan sogovornik.

Klavzula o nespodobni povezavi

Kot pojasnjujejo na KPK, postopek še ni končan, ker zakon o integriteti in preprečevanju korupcije "neposredno dolžnost izogibanja nasprotju interesov nalaga samo uradnim osebam, med katere šteje funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence. Čeprav so v primeru konkretnega zdravnika optika podani vsi znaki nasprotja interesov po zakonu, komisija ne more izreči prekrškovne sankcije," so nam pojasnili na KPK. To pomeni, da zdravniki, ki imajo svoje optike, nimajo statusa uradne osebe.

Težav se zavedajo tako na MZ kot na ZZZS. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, nadzor nad izdanimi dovoljenji izvaja zdravstveni inšpektorat, "MZ pa lahko nad koncesionarjem izvede upravni nadzor". Obljubljajo, da bodo glede na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti do 16. decembra 2020 uskladili vse koncesijske pogodbe na sekundarni ravni in za dejavnost okulistike vključili tudi klavzulo o neprimernosti povezave koncesionarja z optiki na način, ki pacientu onemogoča prosto izbiro očal. "Ministrstvo se strinja, da gre v navedenem primeru za neprimerno prakso okulistov, saj mora zavarovanec dobiti naročilnico za očala v roke, kajti navedeno pomeni dosledno spoštovanje pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki jo poleg pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja kot pacientovo pravico opredeljuje tudi zakon o pacientovih pravicah," poudarjajo na MZ in dodajo, da nadzor nad koncesionarji izvaja tudi ZZZS, s katerim imajo koncesionarji sklenjeno pogodbo za izdajanje medicinskih pripomočkov.

Z naročilnico tudi čez mejo

Problematiko dokaj dobro poznamo, pravijo na ZZZS in dodajajo, da prek svoje spletne strani paciente še posebno opozarjajo, da imajo prosto pravico do izbire izvajalca za okulistični pregled in tudi za optiko, kjer si bo izbral očala. "Zavarovane osebe lahko namreč na podlagi naročilnice medicinski pripomoček nabavi tudi v drugi članici EU in zahteva povračilo stroškov pri ZZZS," pojasnjuje Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na direkciji ZZZS, in dodaja, da so 2. julija lani vse okuliste in pogodbene dobavitelje optike opozorili na tveganje korupcije ter na njihovo dolžnost, da po predpisu očal, leč ali dodatkov naročilnico izročijo zavarovani osebi, ki si nato prosto izbere dobavitelja, kjer bo prejela očala.

"V konkretnem primeru povezanosti med nekaterimi izvajalci zdravstvenih storitev in zasebnimi optikami gre za problematiko, ki poleg konkretnih in dokumentiranih prijav zahteva tudi razmislek o primernejši sistemski ureditvi, tako da se opredeli, ali in pod katerimi pogoji se lahko okulistična dejavnost in dejavnost optik ene ali dveh različnih pravnih oseb izvaja na isti lokaciji, da bi v največji možni meri obvladovali tveganje nelojalne konkurence in korupcije," še dodaja Kos.