So v vesolju naprednejše civilizacije od naše? Astronom Tomaž Zwitter odgovarja
Pred časom so v reviji New Scientist objavili članek z naslovom »Ducat zvezd kaže znake, da na njih gostujejo napredne tuje civilizacije«. V članku so napisali, da so astronomi odkrili več zvezd, ki kažejo znake pretiranega infrardečega sevanja, kar bi lahko nakazovalo na prisotnost Dysonovih sfer, zgrajenih s strani naprednih nezemeljskih civilizacij. Če gre res za nenaravni izvor, dodajajo, to pomeni, da skupek velikih satelitov, ki krožijo okoli zvezde zbira energijo.
Astronoma Tomaža Zwitterja smo vprašali, kaj meni o navedbah v članku in kako blizu smo znanstvenim utemeljitvam, da v vesolju nismo sami oziroma, da obstaja velika verjetnost, da so v vesolju mnogo naprednejše civilizacije od naših.
Zwitter je dejal, da News Scientist včasih pretirava v naslovih, svoj odgovor za Slovenske novice pa je zapisal na podlagi prebrane raziskave, ki je bila objavljena v reviji Monthly Notices od the Royal Astronomical Society.
»Gre za resen članek, napisan nepretenciozno. Nekatere avtorje poznam in so dobri znanstveniki, z Andreasom Kornom tudi že dolgo sodelujem,« nam je uvodoma dejal Zwitter in dodal, da je ideja članka ta, »da smo radovedni in skušamo vse razumeti. To je bistvo znanosti. Obenem pa smo pošteni in povemo, če česa ne razumemo, kar naredi tudi ta članek«.
Znanstveniki so izhajali iz javno dostopnih podatkov z misije Gaia Evropske vesoljske agencije, rezultatov bivšega ameriškega pregleda neba 2MASS in Nasinega satelita WISE, njihov cilj pa je poiskati izvore svetlobe, ki bi poleg običajne vidne svetlobe zvezde imeli nepojasnjeno sevanje toplote, torej sevanje infrardeče svetlobe.
»Naredili so obsežno raziskavo. Začeli so s 100 milijoni objektov, ki so jih hitro skrčili na 5 milijonov. Nato so izločili objekte, ki se jih da enostavno razložiti kot mlade nastajajoče zvezde, kot svetlobo oddaljenih galaksij ali kot razne napake opazovanj. Na koncu so prišli do sedmih objektov.
V vseh primerih so to zelo temne zvezdice majhne mase s površinskimi temperaturami (okrog 3500 stopinj Kelvina), ki so le dobra polovica temperature našega Sonca. Vseh sedem objektov pa ima ob sebi tudi razsežen izvor toplote, ki je segret le na 100 do 300 stopinj Kelvina, torej -170 do +30 stopinj Celzija. To je za vesolje relativno toplo: že temperatura na Jupitru je recimo -170 stopinj Celzija, na Saturnu -200 stopinj Celzija in nasploh v prostoru med zvezdami navadno okoli -260 stopinj Celzija. Torej gre za izvor infrardeče svetlobe, ki ga greje bližina zvezde,« pojasnjuje Zwitter.
Kot pravi, takšne temne zvezde so v vesolju v večini in niso nič posebnega, a kar je znanstvenike presenetilo, je, da so doslej ob teh zvezdah videli dodatni hladnejši izvor toplote le, če so mlade, tokrat pa niso našli prav nobenega 'namiga, da gre za mlade objekte.
Z dodatnimi opazovanji so preverjali, za kakšne objekte gre.
»Povsem možno je, da so to mlade zvezde, ki so obdane s prašnim diskom. Taki objekti so možni, ne pa prav pogosti. Ampak končno je tudi teh sedem objektov malo, v primerjavi z milijoni, izmed katerih so jih izbrali. Torej je povsem možno, da bo končna razlaga, da gre za malo neobičajne mlade zvezde, obdane z diskom prahu in plina, iz katerega so nastale.«
Kaj so trenutne domneve?
»Če se bo izkazalo, da to niso mlade zvezde, bi utegnilo odkrito pomeniti, da opazujemo odvečno toploto, ki jo seva Dysonova krogla - to je struktura - recimo sončnih celic -, ki bi jo neka energetsko lačna civilizacija zgradila okoli svoje zvezde, da bi tako proizvajala dovolj elektrike,« o morebitnem izvoru drugih civilizacij pove Zwitter.
V članku sicer poudarjajo, da trenutnih rezultatov ne smemo imeti za odkritje takih krogel in s tem potencialnih naprednih civilizacij v vesolju, a Zwitter priznava, da »je trenutno stanje zanimivo in bomo v naslednjih mesecih videli, kaj bodo povedala nadaljnja opazovanja, ki bodo nedvomno narejena.«
Zwitter je prepričan, da bo odgovor verjetno diski prahu okoli zvezd, a, kot pravi, moramo ostati zvedavi in priti zadevi do dna.
