Sobodajalci skočili v zrak, napovedanim spremembam nasprotujejo
Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin Slovenije ostro nasprotujejo predlogu zakona o gostinstvu, ki bi omejil oddajanje nepremičnin v kratkotrajni najem. Prepričani so, da krši ustavo, ob tem pa izpostavljajo, da na ceno stanovanj in najemnin kratkoročne namestitve ne vplivajo pomembno.
Kot v skupnem sporočilu za javnost opozarjajo sobodajalci, predlog zakona o gostinstvu, ki je do 17. junija v javni obravnavi, zasebnim lastnikom nepremičnin preprečuje, da prosto razpolagajo s svojo zasebno lastnino.
Izpostavljajo tudi, da niso bili vključeni v pripravo vsebine predloga zakona. V takšni obliki, ki tudi ne zajema teže finančnih posledic, mu zato nasprotujejo.
Izpad dohodkov
Med posledicami, ki bi jih prinesle predlagane spremembe, izpostavljajo izpad prihodkov prizadetih ponudnikov namestitev za krajši čas, prihodkov države iz naslova pobrane akontacije na dohodek pravnih oseb, davka na dodano vrednost, vplačane turistične takse, izpad dohodkov in davka na dodano vrednost vrste spremljajočih storitev, ki jih koristijo gostje kratkoročnih namestitev, ter zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega turizma.
Glede na primere sprejetih zakonov iz tujine, ki omejujejo kratkoročno oddajo nepremičnin, se cene najemnin z večjim številom razpoložljivih najemniških stanovanj ne znižujejo, so še poudarili.
V Ljubljani se, kot so dodali, v kratkoročni najem oddaja le dva do tri odstotke stanovanj, »ni pa izdelana nobena raziskava, ki bi pokazala, koliko teh stanovanj bi dejansko prešlo na trg dolgoročne oddaje v primeru sprejetja predloga zakona«.
Prepričani, da gre za poseg v ustavno pravico
Kot so še zapisali, na ceno stanovanj in najemnin kratkoročne namestitve ne vplivajo pomembno. »Na nakupno ceno stanovanj in višino najemnin najbolj vplivajo dejavniki, kot so pogoji za gradnjo, dostopnost posojil in obrestne mere ter kreditna sposobnost prebivalstva,« so zapisali. Pomembno vlogo po njihovem igra tudi aktualna stanovanjska politika, ki bistva stanovanjskega problema s predlogom novega zakona ne naslavlja.
»Zagotavljanje zadostnega števila stanovanj je naloga države, ne zasebnih lastnikov, in sicer na način, da se ne posega v ustavno pravico razpolaganja z zasebno lastnino. Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike,« je dejal predstavnik zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Uroš Buda.
»Disfunkcionalne odločitve stanovanjske politike ne naslavljajo bistva problema, saj življenje v centru mesta ni osnovna človekova pravica, temveč luksuz, ki ima povsod po svetu svojo ceno,« so ga še povzeli v sporočilu za javnost.
