Znana nova vrednost turističnih bonov

»Danes je prvič po 9. septembru 2020 število pozivnih primerov padlo pod 100, in sicer imamo danes 83 potrjenih primerov. Prav tako je danes prvi dan po 10. oktobru 2020, ko nismo zabeležili nobene smrtne žrtve,« je na popoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju covida-19 uvodoma dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, ki je na današnji seji vlade na Brdu prvič sodeloval, ko ni bila razglašena epidemija. 

Novi turistični boni

Vlada je na Brdu na maratonski seji potrdila kar nekaj zakonov, med drugim predlog novega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida 19 za gospodarstvo. Ta panogi gostinstva in turizma po navedbah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška prinaša dodatnih 243 milijonov evrov pomoči. »Nekaj naših predlogov v njem ni, ker mora vlada skrbeti tudi za stabilnost javnih financ. Zato bomo dodatnih 30 milijonov evrov namenili iz evropskih kohezijskih sredstev. Panogi bomo torej skupaj zagotovili skoraj milijardo evrov pomoči,« je na twitterju zapisal Počivalšek.

»Prvi ukrep v višini 22,8 mio € je pomoč države za financiranje regresa za letni dopust v višini 1.024 € na zaposlenega. Ukrep velja za tiste, ki so registrirani do 31. maja letos in imajo letošnji upad prometa več kot 20 % glede na lani oz. 2019,« je na novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc. »Drugi ukrep v višini 3 mio € je povračilo stroškov industriji srečanj v času od začetka avgusta do konca letošnjega leta. Sofinancirali bomo 80 % stroškov zaradi odpovedi ali 60 % zaradi omejene izvedbe. To velja za dogodke z organizacijskimi stroški nad 10.000 €.«

Pomoč bodo dobili tudi žičničarji. Zaradi izjemno slabe smučarske sezone lahko računajo na sredstva v obsegu 3,7 mio €. Pripadalo jim bo delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic v višini 40 odstotkov.



Zajc je predstavil tudi novosti glede turističnih bonov: za polnoletne bodo v vrednosti 100 evrov, za mlajše pa 50 evrov. Te bo mogoče unovčiti v širokem naboru dejavnosti v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Lahko jih boste torej unovčili za večerjo, koncert ... Boni, za katere je vlada namenila 192,2 mio €, bodo veljavni do konca leta, z možnostjo podaljšanja do 6 mesecev.

Odpravljene dodatne omejitve

Sicer pa po novem lokali in restavracije, prav tako tudi trgovine in druge storitve ne bodo več omejene z delovnim časom, bodo pa imeli omejitev delovnega časa nočni klubi, ki se tudi po novem odpirajo (s pogojem PCT) in bodo lahko obratovali do polnoči.
Pri opravljanju gostinske dejavnosti ni več določena sedeča postrežba in 4 osebe za mizo, temveč le pogoj glede razdalje 3 m med robovi miz.

Na javnih kulturnih prireditvah je vlada znova dovolila tudi stojišča za obiskovalce. Uporaba zaščitnih mask na teh prireditvah na prostem ne bo več obvezna, na prostem pa bodo lahko svoje dejavnosti znova izvajale tudi knjižnice, muzeji, galerije in arhivi, so sporočili po današnji seji.

Poleg tega sprememba odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev uporabnikom povečuje dovoljeno število oseb do največ 100 tam, kjer sicer zaradi merila površine združevanje tolikšnega števila obiskovalcev ne bi bilo dovoljeno. Še naprej pa bodo morale osebe, če niso iz skupnega gospodinjstva, zagotoviti medosebno razdaljo 1,5 metra. Do največ 100 oseb se bo po novem lahko združevalo tudi pri izvajanju verskih obredov, bogoslužja, molitve in drugih verskih praks.

Voznikom avtobusov, sprevodnikom in osebju žičniških naprav se od ponedeljka ne bo treba več enkrat tedensko testirati na novi koronavirus, če covida-19 niso preboleli ali niso cepljeni. Izjema pa zaradi majhnega delovnega okolja ne bo veljala za taksiste. Tako na avtobusih kot v taksijih bo še naprej obvezna uporaba maske.

Investicije v zdravstvu

Prav tako je na današnji seji sprejela predlog zakona o investicijah v zdravstvo in predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu. Prvi ureja zagotavljanje in porabo skoraj dveh milijonov evrov v zdravstvu do leta 2031, drugi pa določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije covida 19. »Omogočili bomo bolj učinkovito delo v zdravstvu, povečali dostopnost do zdravstvenih storitev in varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov,« je na novinarski konferenci dejal Poklukar.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo predvideva, da bomo v naslednjih 10 letih v zdravstvo vložili 1,9 mrd €. Za zaposlene bo to pomenilo boljše delovno okolje, za bolnike pa še bolj kakovostno obravnavo v modernih prostorih, je še dejal.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Vlada je tudi sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Osnutek zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, vlada pa ga je začela obravnavati minuli teden, predvideva uvedbo posebnega prispevka najpozneje do 30. junija 2024. Pravice iz zakona bi se začele izvajati postopno s 1. julijem prihodnje leto. »Kar tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Zato ne preseneča, da področje dolgotrajne oskrbe v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto in temu sledimo tudi v Sloveniji. Vse predlagane rešitve prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov in učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev. Vsak od nas si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika si zasluži, da bi bil za svoje delo dostojno plačan,« je dejal Poklukar.



Odbor za obrambo je medtem prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o službi v Slovenski vojski (SV), katerega cilj je izboljšanje statusa oz. položaja pripadnikov SV. So pa opozicijski člani odbora opozarjali na obširne pripombe zakonodajnopravne službe k predlogu, da ne bi ta kljub dobremu namenu končal svoje poti na ustavnem sodišču. 

Gradbeni zakon

Vlada je sprejela tudi gradbeni zakon, ki vzpostavlja dodatno pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki (eGraditev). Omogočeno bo pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način. »Predlagani nov Gradbeni zakon uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije,« je na Twitterju zapisala vlada. 

Med ključnimi rešitvami je minister Andrej Vizjak izpostavil možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v »razmeroma neproblematičnih primerih«, torej če bo imel investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne bo nasprotoval. »Želimo, da se gradbena dovoljenja izdajajo učinkovito in tam, kjer ni problemov, tudi zelo hitro,« je dejal.