RAZVELJAVITEV
Sodišče razveljavilo karanteno!
Moški se je pritožil, da so mu bile pri izdaji kratene pravice do izjave in izvajanja dokazov.
Odpri galerijo
V karantenski odločbi morajo biti jasno zapisana dejstva, zaradi katerih je bila izdana. FOTO: Leon Vidic
Medtem ko smo v Sloveniji včeraj našteli rekordno število okužb z novim koronavirusom, ministrstvo za zdravje pa je do 3. septembra izdalo že več kot 62.650 odločb o karanteni, je upravno sodišče jasno povedalo, da karantenskih odločb ni mogoče izdajati kar tako. Pri presoji tožbe, s katero je možakar izpodbijal karantensko odločbo po vrnitvi s Hrvaške, je namreč dalo prav tožniku, da pomanjkljivo obrazložena odločba, kakršno so mu izdali 24. avgusta na mejnem prehodu Gruškovje, ne more učinkovati.
Pri izdaji odločb o karanteni morajo namreč biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je ta izdana, navedena že v predlogu za izdajo odločbe in nato tudi v odločbi sami. Moški, ki so mu 24. avgusta izdali odločbo o karanteni z veljavnostjo do 6. septembra, je vztrajal, da je ministrstvo za zdravje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Dan pred izdajo odločbe je namreč odpotoval na Hrvaško v Šibenik po ženo, invalidko tretje kategorije, in vnukinjo, in se v roku 20 ur vrnil v Slovenijo skupaj z njima. A kljub temu da je dokazoval, da spada med izjeme po odloku o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, policist na mejnem prehodu ni hotel sprejeti nobenih dokazil, da je prečkal mejo in se vrnil v roku 24 ur, navaja.
Upravno sodišče, ki je zadevo obravnavalo prednostno, mu je pritrdilo, da mu je bila v postopku kratena pravica do izjave in izvajanja dokazov. Iz odločbe ne izhaja, ne iz katere države je vstopil, ne kraj oziroma mejni prehod, ne ura vstopa na Hrvaško in ura vrnitve v Slovenijo, niti na kateri seznam je uvrščena Hrvaška in zakaj, prav tako ni razlogov, ki so vodili k izdaji odločbe. V obrazložitvi odločbe niso pojasnjeni razlogi, zakaj izjema, ki jo je uveljavljal, ne velja, še posebno glede na to, da njegovi ženi in vnukinji, ki sta bili z njim v vozilu, karantenska odločba ni bila izdana.
To sicer pomeni, da so na mejnem prehodu dejstva in izjeme vendarle ugotavljali, pa jih v odločbi niso pojasnili. Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika in je brez zakonskih določil, ki bi mu omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek; čas odrejene 14-dnevne karantene se je tako ali tako iztekel v soboto, tako da je ponovno odločanje bržkone brezpredmetno. A zaradi drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebno če šteje, da posameznik ne spada med izjeme.
Pri odreditvi karantene gre za poseg v posameznikovo pravico do svobode gibanja in pravico varstva osebne svobode, zaradi česar mora biti tovrstni poseg še posebno ustrezno obrazložen. To pravico lahko država omeji z zakonom, če je treba, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, vendar mora biti ta poseg ustrezno obrazložen. Pri tem mora med izrečenim ukrepom in javnim interesom obstajati ustrezna sorazmernost ukrepa, še poudarja sodišče.
Pri izdaji odločb o karanteni morajo namreč biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je ta izdana, navedena že v predlogu za izdajo odločbe in nato tudi v odločbi sami. Moški, ki so mu 24. avgusta izdali odločbo o karanteni z veljavnostjo do 6. septembra, je vztrajal, da je ministrstvo za zdravje nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Dan pred izdajo odločbe je namreč odpotoval na Hrvaško v Šibenik po ženo, invalidko tretje kategorije, in vnukinjo, in se v roku 20 ur vrnil v Slovenijo skupaj z njima. A kljub temu da je dokazoval, da spada med izjeme po odloku o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, policist na mejnem prehodu ni hotel sprejeti nobenih dokazil, da je prečkal mejo in se vrnil v roku 24 ur, navaja.
Kratene pravice
Upravno sodišče, ki je zadevo obravnavalo prednostno, mu je pritrdilo, da mu je bila v postopku kratena pravica do izjave in izvajanja dokazov. Iz odločbe ne izhaja, ne iz katere države je vstopil, ne kraj oziroma mejni prehod, ne ura vstopa na Hrvaško in ura vrnitve v Slovenijo, niti na kateri seznam je uvrščena Hrvaška in zakaj, prav tako ni razlogov, ki so vodili k izdaji odločbe. V obrazložitvi odločbe niso pojasnjeni razlogi, zakaj izjema, ki jo je uveljavljal, ne velja, še posebno glede na to, da njegovi ženi in vnukinji, ki sta bili z njim v vozilu, karantenska odločba ni bila izdana.
To sicer pomeni, da so na mejnem prehodu dejstva in izjeme vendarle ugotavljali, pa jih v odločbi niso pojasnili. Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika in je brez zakonskih določil, ki bi mu omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
62.650
karantenskih odločb so izdali do 3. septembra.
karantenskih odločb so izdali do 3. septembra.
Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek; čas odrejene 14-dnevne karantene se je tako ali tako iztekel v soboto, tako da je ponovno odločanje bržkone brezpredmetno. A zaradi drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebno če šteje, da posameznik ne spada med izjeme.
Pri odreditvi karantene gre za poseg v posameznikovo pravico do svobode gibanja in pravico varstva osebne svobode, zaradi česar mora biti tovrstni poseg še posebno ustrezno obrazložen. To pravico lahko država omeji z zakonom, če je treba, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, vendar mora biti ta poseg ustrezno obrazložen. Pri tem mora med izrečenim ukrepom in javnim interesom obstajati ustrezna sorazmernost ukrepa, še poudarja sodišče.
