Skrbi jih migrantska problematika
»Sodstvo ni tretja veja oblasti, ampak je ena od treh enakopravnih in enakovrednih vej oblasti. Pričakujemo, da jo bosta ostali dve veji tako dojemali,« je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević opozoril ob otvoritvi sodnega leta, ki jo je zaznamovala predvsem neuresničitev odločbe ustavnega sodišča o materialnem položaju sodnikov. Ti pričakujejo konkretne korake vlade.
»Danes teče že 41. dan, ko ustavna odločba ni uresničena. Bile so ideje, da bi v znak protesta dogodek ob otvoritvi sodnega leta odpovedali, vendar smo se odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, izpolnjuje svoje zaveze in se zaveda odgovornosti do državljanov,« je dejal Đorđević in citiral predsednika ustavnega sodišča Mateja Acceta, da so prav vse odločbe, ki niso uresničene, pomembne, poseben pomen tej odločbi pa daje dejstvo, da se nanaša na sodnike kot predstavnike ene veje oblasti in zadeva razmerja med njimi, tudi iz vidika materialne neodvisnosti in ugotovljenih neskladij pri tem.
Včeraj je bil že 41. dan, ko ustavna odločba ni uresničena.
Glede plač vlada sodnikov ne bo obravnavala posebej.
Na jutrišnji sestanek k ministru za javno upravo jih zato ne bo.
Po Đorđevićevih besedah
Sestanek s predsednikom vlade Robertom Golobom prejšnji teden je označil za konstruktivnega in hkrati napovedal, da se predstavniki vrhovnega sodišča ne bodo udeležili sestanka na ministrstvu za javno upravo v petek, ker so znana stališča ministra Franca Propsa, da nobena poklicna skupina, torej tudi sodni funkcionarji, ne bo deležna posebne obravnave in da vlada do 1. januarja 2025 ne more prevzeti in izplačevati dodatnih obveznosti.
Bile so ideje, da bi v znak protesta dogodek ob otvoritvi sodnega leta odpovedali.
Po Đorđevićevih besedah številke kažejo, da obvladujejo število prejetih zadev in zmanjšujejo število nerešenih, tudi pomembnejših, ter da se nadaljuje trend skrajševanja časa reševanja. »Lahko pa nas skrbi migrantska situacija in situacija v zvezi s priporniki. Pričakuje se precejšen porast teh zadev,« je napovedal predsednik vrhovnega sodišča. Posebej obremenjena s tem so sodišča v Kopru, Krškem, Ljubljani in Murski Soboti.
Ob aferi z nakupom stavbe na Litijski 51 je več pozornosti deležna tudi prostorska problematika sodišč, ki je pereča že desetletja. Vrhovno sodišče vztraja pri prizadevanjih za izgradnjo enotne sodne palače za prvostopenjska sodišča, ki so zdaj razpršena po številnih lokacijah, v Ljubljani. Projekt v Bežigrajskih dvorih se jim zdi ena najprimernejših in tudi ekonomsko vzdržnih rešitev, tudi glede na to, kako daleč so ga že pripeljali in koliko proračunskih sredstev je bilo vanj vloženih.
