NEPOVABLJENI GOST
Šok na hotelskem kopališču na Bledu: poglejte, kaj se je plazilo po tleh
V enega od blejskih hotelov so poklicali gasilce.
Odpri galerijo
FOTO: Aleš Černivec, Delo
Na enem od blejskih hotelskih kopališč so mimoidoči opazili kačo. Posredovali so gasilci PGD Bled, jo ujeli in jo spustili nazaj v naravo.
Kača je bila belouška in je najbolj razširjena kača po Sloveniji. Je ljubiteljica vode, ki se ne brani z ugrizom. Ker so pri nas vse domorodne vrste kač ogrožene in zakonsko zavarovane, pomeni, da jih je prepovedano loviti, ubijati, preprodajati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihov življenjski prostor. Zato je treba kačo vsakokrat, ko jo ujamemo, tudi izpustiti nazaj v naravo.
»Pri človeku nenevarnih kačah so vsi zobje kratki in je stisk ugriza blag, šibkejši od ščipalke za perilo. Ob ugrizu v golo kožo pustijo odtis, gre za izrazito drobne, plitke ranice, morda katera od njih malenkostno zakrvavi. Vse skupaj spominja na neznatno praskico. Ugriz ni boleč,« nam je pojasnil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki sprejema klice na Kačofonu. Na tej številki vam bo svetoval, kako pravilno ravnati, če ste srečali kačo ali pa jo ujeli, pa ne veste, kaj z njo.
»Ob ugrizu strupenjače pa navadno začutimo skelečo bolečino, ko strupnika predreta kožo. Na koži opazimo dve vbodni ranici. Ker sta strupnika gibljiva, se včasih primeri, da strupenjači ne uspe ugrizniti z obema, temveč le z enim strupnikom, ali ugriz ponovi. V takšnih primerih je število ranic in njihova oddaljenost lahko zavajajoča. V primeru vbrizganja strupa se bo od mesta ugriza postopno začela širiti nateklina. Včasih strupenjača ne izbrizga strupa ali je ta izbrizgan v oblačilo ali obutev, še preden strupnik predre kožo (t. i. suhi ugriz). V tem primeru ne bo običajnih simptomov, ki se pojavijo zaradi delovanja strupa.« Kače sicer ne napadajo človeka, temveč se nekatere lahko branijo z ugrizom le, če bi prišli z njo v stik ali v njeno neposredno bližino.
Kačo so vrnili v naravo. FOTO: Facebook
Kača je bila belouška in je najbolj razširjena kača po Sloveniji. Je ljubiteljica vode, ki se ne brani z ugrizom. Ker so pri nas vse domorodne vrste kač ogrožene in zakonsko zavarovane, pomeni, da jih je prepovedano loviti, ubijati, preprodajati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihov življenjski prostor. Zato je treba kačo vsakokrat, ko jo ujamemo, tudi izpustiti nazaj v naravo.
Kako vemo, ali nas je ugriznila strupenjača ali nestrupenjača?
»Pri človeku nenevarnih kačah so vsi zobje kratki in je stisk ugriza blag, šibkejši od ščipalke za perilo. Ob ugrizu v golo kožo pustijo odtis, gre za izrazito drobne, plitke ranice, morda katera od njih malenkostno zakrvavi. Vse skupaj spominja na neznatno praskico. Ugriz ni boleč,« nam je pojasnil biolog Griša Planinc, herpetolog, ki sprejema klice na Kačofonu. Na tej številki vam bo svetoval, kako pravilno ravnati, če ste srečali kačo ali pa jo ujeli, pa ne veste, kaj z njo.
»Ob ugrizu strupenjače pa navadno začutimo skelečo bolečino, ko strupnika predreta kožo. Na koži opazimo dve vbodni ranici. Ker sta strupnika gibljiva, se včasih primeri, da strupenjači ne uspe ugrizniti z obema, temveč le z enim strupnikom, ali ugriz ponovi. V takšnih primerih je število ranic in njihova oddaljenost lahko zavajajoča. V primeru vbrizganja strupa se bo od mesta ugriza postopno začela širiti nateklina. Včasih strupenjača ne izbrizga strupa ali je ta izbrizgan v oblačilo ali obutev, še preden strupnik predre kožo (t. i. suhi ugriz). V tem primeru ne bo običajnih simptomov, ki se pojavijo zaradi delovanja strupa.« Kače sicer ne napadajo človeka, temveč se nekatere lahko branijo z ugrizom le, če bi prišli z njo v stik ali v njeno neposredno bližino.
