ZASKRBLJENI STARŠI
Šok! Slovenka se je po naključju zagledala v reklami za šampon
Ali lahko fotografiramo tuje otroke in objavljamo fotografije, ki smo jih posneli skupaj z našim otrokom?
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Informacijski pooblaščenec prejema vprašanja zaskrbljenih staršev, šol in vrtcev o dopustnosti fotografiranja nastopov otrok po splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR). Zanima jih, ali lahko svoje otroke fotografiramo v skupini drugih otrok, denimo med nastopom, na smučanju itn. ter nato fotografijo tudi objavimo na medmrežju.
Čeprav nova zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov ni uvedla novih pravil o fotografiranju otrok in staršem tudi ne prepoveduje fotografiranja lastnega otroka na novoletnem ali drugem nastopu, pa namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič odgovarja, da imajo ljudje kar naenkrat več vprašanj, najverjetneje tudi zato, ker se o osebnih podatkih tudi več govori. Poudarja, da morajo biti starši vsekakor previdni pri morebitnem nadaljnjem posredovanju fotografij drugih otrok, predvsem tudi pri objavah na spletu ter družbenih omrežjih in zato fotografij drugih otrok brez soglasja njihovih staršev ne smejo posredovati tretjim osebam ali jih objavljati na spletu.
»Vsak ima pravico, da se odloča o svoji fotografiji in fotografiji svojega otroka. Če vidimo, da nas in naše otroke kdo snema, povemo, če nas moti. Pošteno in pravilno pa je hkrati tudi preveriti,« pojasnjuje Tomšič, ali drugo osebo moti, če jo fotografiramo, toliko bolj, če bomo njeno fotografijo naredili javno z objavo na družabnem omrežju. »Lahko menimo, da te osebe to ne bo motilo, pri čemer imamo lahko prav ali pa se tudi zmotimo. Če bi namreč to osebo naše dejanje motilo, kar je zelo odvisno od konkretne situacije – fotografija otrok na smučišču je verjetno precej manj skrb vzbujajoča za starše kot fotografija otroka na plaži –, bo lahko po sodni poti iskala zaščito svojih pravic. Ključno je torej, da imamo vsi določeno mejo zdravega razuma, rahločutnosti in da se vsaj vprašamo, ali bi osebo na fotografiji naše dejanje motilo. Če slutimo, da bi jo, je vsekakor priporočljivo, da jo o tem prej vprašamo. Ne nazadnje bi najbrž tudi sami hoteli, da nas vprašajo za strinjanje, ko drugi fotografirajo nas,« je jasen namestnik informacijske pooblaščenke.
Čeprav nova zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov ni uvedla novih pravil o fotografiranju otrok in staršem tudi ne prepoveduje fotografiranja lastnega otroka na novoletnem ali drugem nastopu, pa namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič odgovarja, da imajo ljudje kar naenkrat več vprašanj, najverjetneje tudi zato, ker se o osebnih podatkih tudi več govori. Poudarja, da morajo biti starši vsekakor previdni pri morebitnem nadaljnjem posredovanju fotografij drugih otrok, predvsem tudi pri objavah na spletu ter družbenih omrežjih in zato fotografij drugih otrok brez soglasja njihovih staršev ne smejo posredovati tretjim osebam ali jih objavljati na spletu.
Na javnih dogodkih ne moremo pričakovati zasebnosti
»Pravica do varstva osebnih podatkov je v svoji osnovi pravica, da se odločamo o svojih podatkih, torej tudi o svojih fotografijah – zakaj bi se nekdo drug smel odločati, katere naše podatke bo zbral, kje nas bo poslikal itn.? To je naša pravica in jo moramo s spoštovanjem priznati tudi drugim. V primeru otrok je to odločanje prepuščeno staršem in narobe bi jim bilo to pravico vzeti, izrazijo pa jo s privolitvijo ali soglasjem. Vso pravico imajo povedati, ali se z uporabo podatkov strinjajo ali ne – če se sami odločimo namesto njih in se ne prepričamo, ali jih to moti oziroma ali s tem soglašajo, smo se mi odločili namesto njih in jim to pravico vzeli,« pojasnjuje Tomšič.Zaščito svojih pravic lahko iščemo po sodni poti
Pri tem velja opozoriti, da bolj kot so dogodki javni, denimo dogodek na Prešernovem trgu, večja je možnost, da nas kdo ujame v kader in se znajdemo na fotografiji. »Tam ne moramo pričakovati zasebnosti, hkrati pa ne moremo govoriti, da nimamo nikakršnih osebnostnih pravic,« pravi Tomšič, ki navede primer iz Slovenije. »Fotograf je na javni prireditvi posnel dekle, ki je imela zelo luštne lase. Pozneje se je dekle presenečeno zagledalo v reklami za šampon, in to brez kakršnega koli dovoljenja«. Dekle je fotografa zaradi kršitve v poseg osebnostne pravice, kar ureja zakon o varstvu osebnih podatkov, tožilo in je tožbo tudi dobilo, nam je povedal Tomšič. »Čeprav je bila fotografija posneta na javnem mestu, je sodišče prisodilo v prid dekletu, saj je bila njena fotografija objavljena v povsem druge namene«.Vprašajmo, ali smemo fotografirati
Če torej kjer koli zagledamo svojo fotografijo ali fotografijo svojega otroka, za katero oseba, ki jo je objavila, ni dobila dovoljenja, imamo vedno pravico zahtevati njen umik. Lahko se sicer odločimo za sodno pot, a vprašanje, ali je sodba vnaprej dobljena, saj sodišče pretehta vse vidike, hkrati pa mora v primeru iti za močan poseg v fotografijo otroka.»Vsak ima pravico, da se odloča o svoji fotografiji in fotografiji svojega otroka. Če vidimo, da nas in naše otroke kdo snema, povemo, če nas moti. Pošteno in pravilno pa je hkrati tudi preveriti,« pojasnjuje Tomšič, ali drugo osebo moti, če jo fotografiramo, toliko bolj, če bomo njeno fotografijo naredili javno z objavo na družabnem omrežju. »Lahko menimo, da te osebe to ne bo motilo, pri čemer imamo lahko prav ali pa se tudi zmotimo. Če bi namreč to osebo naše dejanje motilo, kar je zelo odvisno od konkretne situacije – fotografija otrok na smučišču je verjetno precej manj skrb vzbujajoča za starše kot fotografija otroka na plaži –, bo lahko po sodni poti iskala zaščito svojih pravic. Ključno je torej, da imamo vsi določeno mejo zdravega razuma, rahločutnosti in da se vsaj vprašamo, ali bi osebo na fotografiji naše dejanje motilo. Če slutimo, da bi jo, je vsekakor priporočljivo, da jo o tem prej vprašamo. Ne nazadnje bi najbrž tudi sami hoteli, da nas vprašajo za strinjanje, ko drugi fotografirajo nas,« je jasen namestnik informacijske pooblaščenke.