Šokantni zapisi v rojstnih listih izginulih dojenčkov: »Ni dala denarja, otrok umrl«

Oddaja Tarča, ki je bila na sporedu danes ob 20. uri na TV Slovenija 1, je raziskovala primer domnevno izginulih novorojenčkov, katerih matere še danes iščejo resnico o tem, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki.

Čeprav so jim v porodnišnicah sporočili, da so dojenčki umrli, številni dokumenti kažejo na resne neskladnosti – nekateri novorojenčki so bili namreč po uradnih evidencah kasneje zapisani kot živi, obstajajo celo uradna potrdila o državljanstvu, izdana več let po njihovi domnevni smrti.

Matere dvomijo: »Prepričana sem, da otrok nekje živi«

Ena od intervjuvanih mater, Anica Bračko, ki je rodila leta 1986 v Mariboru, je prepričana, da njen otrok ni umrl. »Nikoli ne morem za rojstni dan prižgati svečke, ker si vedno mislim, da otrok nekje je,« je povedala. Njene sume so okrepila tudi vabila na cepljenje in vpis v prvi razred, ki jih je po domnevni smrti otroka prejemala na domači naslov.

Ukradeni otroci. Simbolična fotografija. FOTO: Delo/mnzc

Še bolj šokanten je dokument, ki ga je prejela šest let po domnevni smrti hčerke – potrdilo o državljanstvu iz leta 1992. Ta dokument so v Sloveniji po osamosvojitvi dobili vsi državljani, vpisani v centralno evidenco. »Kako je moja hčerka Simona Bračko leta 1992 prejela potrdilo o državljanstvu, če je umrla leta 1986?« se sprašuje.

Podobno zgodbo ima Dragana Naumoski, ki je rodila leta 1990, prav tako v mariborski porodnišnici. Tudi njen otrok naj bi umrl, a v dokumentih je kasneje odkrila zapis »Otrok je zdrav« in napotke za nadaljnjo nego.

»Ni dala denarja, otrok umrl«

Eden od najbolj pretresljivih dokumentov, ki so jih odkrile matere, je prijava rojstva, na kateri je bil ob njunih otrocih zapisan stavek: »Ni dala denarja, otrok umrl.«

Obe prijavi je podpisala ista oseba – Amalija Kac, nekdanja administratorka v mariborski porodnišnici. V pogovoru za Tarčo je trdila, da je bilo treba za prijavo rojstva plačati nekaj dinarjev, a vztraja, da ni bilo govora o tem, da bi bil izid poroda kakor koli povezan s plačilom. »Mamice so morale dati nekaj za tiskovino, če otrok ni preživel, pa ni bilo treba,« je dejala. A statistični urad Slovenije je potrdil, da so bili obrazci za prijavo rojstva in smrti brezplačni.

V grobu ni bilo njenega otroka

Matere so dokumente predale policiji in parlamentarni preiskovalni komisiji, ki že več let preiskuje primere domnevno ukradenih otrok. Policija je opravila 106 kriminalističnih preiskav, od tega je 77 primerov zaključenih, pri čemer niso odkrili elementov kaznivega dejanja. »V vseh zadevah smo podali poročilo na pristojno specializirano državno tožilstvo, ki zdaj vodi postopek,« je povedal Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte.

Otrok naj bi umrl, a v dokumentih je kasneje odkrila zapis »Otrok je zdrav«. Simbolična fotografija. FOTO: Emilie Madi Reuters

Mnoge matere ne vedo, kje so pokopani njihovi domnevno umrli otroci. Na mariborskem pokopališču so v preteklosti umrle novorojenčke pokopavali individualno, vendar so nekatere matere od bolnišnic prejele drugačne informacije. »Rekli so mi, da otroka položijo v vrečo in ga pokopljejo skupaj z drugim pokojnim,« je povedala Anica Bračko.

Ena od mater je po desetletjih zahtevala ekshumacijo otroškega groba v Kopru – analiza DNK je pokazala, da v njem ni njenega otroka.

Neodgovorjena vprašanja in sumljivo posvojeni otroci

Matere zdaj zahtevajo dostop do parafinskih vzorcev, ki se hranijo po obdukcijah in omogočajo genetsko analizo, s katero bi lahko preverili identiteto otrok. A v nekaterih primerih bolnišnice trdijo, da vzorcev ni več, kar sproža dodatne sume.

»Želim si samo, da izvemo, kje so otroci – če so živi, ali pa vsaj, kje so pokopani.« Simbolična fotografija. FOTO: Fizkes Getty Images

Obstajajo tudi primeri otrok, za katere se je kasneje izkazalo, da niso umrli, temveč so bili posvojeni. Leta 2019 sta se po več desetletjih srečala mati in njen sin, ki je bil leta 1980 domnevno nezakonito posvojen v Kopru. Varuh človekovih pravic Jože Ruparčič je lani v parlamentu potrdil, da obstaja primer, v katerem je otrok, ki naj bi umrl, kasneje postal posvojenec.

Dokumenti kažejo, da so bili nekateri otroci posvojeni, še preden so bili uradno prepoznani kot posvojenci, kar pomeni, da bi lahko šlo za organizirano shemo trgovine z otroki.

»Želimo samo vedeti resnico«

Matere, ki že desetletja iščejo odgovore, pozivajo oblasti, da razjasnijo dogajanje. »Želim si samo, da izvemo, kje so otroci – če so živi, ali pa vsaj, kje so pokopani,« je povedala Anica Bračko.

Ali bo resnica o domnevno izginulih novorojenčkih kdaj prišla na dan? Le čas bo pokazal.