Šolanje na daljavo: to je o ukrepu odločilo ustavno sodišče
Ustavno sodišče je presodilo, da je 104. člen zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida 19, ki se nanaša na šolanje na daljavo, v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče se je pri presoji osredotočilo na očitek pobudnic, da daje izpodbijana zakonska ureditev ministru za izobraževanje 'bianco pooblastilo', da sam odloči o vsebini, načinu in trajanju ukrepa šolanja na daljavo. Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz načela zakonitosti (t. i. legalitetno načelo) izhaja zahteva, da je lahko predpis, s katerim se izvirno omeji kakšna človekova pravica in temeljna svoboščina, za kar gre v primeru izpodbijane ureditve, praviloma le zakon.
Sodišče je zapisalo, da bi v običajnih okoliščinah zakonodajalec s podelitvijo pooblastila ministru za izobraževanje, da izvirno sam poseže v človekovi pravici do izobraževanja oziroma do izobraževanja in usposabljanja, kršil drugi odstavek 120. člena ustave. »Toda v posebnih okoliščinah, ko gre za pooblastilo za sprejemanje ukrepa, ki pomeni odziv na pojav nalezljive bolezni, kar zahteva hitro ukrepanje, pa je zakonodajalec po presoji Ustavnega sodišča izjemoma smel prepustiti ministru za izobraževanje odločanje o odreditvi ukrepa,« so zapisali. Vendar pa bi moral ob tem v zakonu sam dovolj natančno določiti vsebinske omejitve, ki pomenijo tudi varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in svoboščin.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ukrep ministra za izobraževanje o odreditvi izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na daljavo v zakonu ni vsebinsko opredeljen. Prav tako zakon ne določa dovolj natančno meril oziroma okoliščin, pri katerih je mogoče v osnovnih šolah ter šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami odrediti izobraževanje na daljavo. Poleg tega ni v zakonu nobenih varoval, s katerimi bi zakonodajalec poskrbel za posebej občutljive skupine otrok v primeru izvajanja izobraževanja na daljavo. Zakonodajalec tudi ni niti prostorsko niti časovno zamejil tega ukrepa. Prav tako ni določil ničesar v zvezi z dolžnostjo ministra, da se glede ukrepov posvetuje in sodeluje s stroko niti ni določil obveznosti ustreznega obveščanja javnosti. »Zakonodajalec je ministru za izobraževanje prepustil, da povsem prosto, po lastnem preudarku, odloča o odreditvi ukrepa, s katerim se posega v človekove pravice.«
Kot je ugotovilo sodišče, je zakonska ureditev v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave. »Odločilo je, da mora Državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku dveh mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, do odprave neskladja pa se ureditev, na podlagi katere lahko minister za izobraževanje odredi izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, še naprej uporablja,« so zapisali na spletni strani ustavnega sodišča.
