Šolarji imajo največji mozaik v Sloveniji
Več kot 60 let je osnovna šola v Kostanjevici na Krki edinstvena zaradi galerije, ki je rasla po zaslugi nekdanjega učitelja in ravnatelja Lada Smrekarja.
Odpri galerijo
Tudi nekdanji hišnik šole Roman Jordan si je z zanimanjem ogledal razstavljena dela.
Mladi, ki pridobivajo znanje v kostanjeviški osnovni šoli, ta nosi ime po domačem umetniku Jožetu Gorjupu, imajo že desetletja svojevrsten privilegij odraščati in srkati prvo znanje med zidovi, ki jih krasijo umetniška dela, je namreč nekaj edinstvenega. Že dejstvo, da otroci in njihovi starši vsak dan vstopijo v hram učenosti dobesedno skozi spomenik nacionalnega pomena, kar vrata z motivi Toneta Kralja nedvomno so, daje šoli in bivanju v njej poseben pomen. Prav tako 117 del, ki so trenutno razstavljena na hodnikih in v okolici šole.
Začelo se je leta 1953, ko je v dolenjske Benetke skupaj z ženo Marijo prišel mladi učitelj Lado Smrekar, tudi dolgoletni ravnatelj šole in kasneje ravnatelj Galerije Božidarja Jakca, ki je tudi začetnik galerijske dejavnosti v tem najstarejšem dolenjskem mestu. Motili so ga pusti, sivi šolski hodniki, zato je na stene najprej obesil svoje slike in grafike, potem pa prosil prijatelje, umetnike, naj šoli podarijo katero delo.
Zbirka je hitro rasla, vanjo so svoja dela donirali umetniki, ki so spadali v sam vrh takratne sodobne likovne umetnosti; Bogdan Borčić, Riko Debenjak, Zoran Didek, Maksim Gaspari, Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj, Vladimir Lamut, Miha Maleš, France Mihelič, Franjo Stiplovšek, Fran Tratnik in drugi. Veliko umetnin so podarili sorodniki rojaka Jožeta Gorjupa, mladeniča nemirnega ustvarjalnega duha, ki je zaradi bolezni umrl zelo mlad, pri komaj 25 letih.
Jeseni 1956 je zbirko 65 del v prostore šole prvič uradno umestil Vladimir Lamut, in tako je bila tudi uradno odprta Gorjupova galerija, ki je na predvečer letošnjega kulturnega praznika dobila že sedmo postavitev. Vsa desetletja so dela pomembnih likovnih umetnikov vizualno navdihovala celotne generacije otrok.
»Trenutno zbirka Gorjupove galerije šteje 2331 del okoli 360 avtorjev, v zadnjih petih letih smo namreč z donacijami in tudi pomembnimi nakupi dodali več kot 300 umetnin. Zadnjo grafiko dolgoletnega profesorja na ljubljanski akademiji in prezgodaj umrlega umetnika Lojzeta Logarja smo kupili pred nekaj dnevi, namensko za to postavitev,« je ob odprtju dejal Goran Milovanović, direktor Galerije Božidarja Jakca in v prid trditvi, da zbirko dobro gradijo, navedel dejstvo, da je v porastu posoja umetnin iz zbirke drugim ustanovam po Sloveniji za njihove razstave.
Razstavljena dela popeljejo učence po različnih motivikah, tehnikah, medijih in slogih, jim približajo pomembne osebnosti lokalne in širše slovenske kulturne zgodovine, pokažejo pa jim tudi, kako najprimerneje razstaviti umetnino, če želimo poskrbeti, da jo bodo lahko občudovale tudi naslednje generacije. Zbirka je v letih nastajanja dobila precej posebnih pečatov; enega najbolj simbolnih je v 70. letih dodal Tone Kralj, ko je šoli podaril nov glavni portal, drugi je sledil ob temeljiti prenovi postavitve leta 1982, ko so pridobili odlitek skulpture Ivana Meštroviča Mati z otrokom, tretjega je na južni fasadi šole z mozaikom Bitke na Krškem polju dodal Ivan Seljak Čopič. S 185 kvadratnimi metri velja za največji slovenski sodobni stenski mozaik.
Ob kulturnem prazniku in odprtju nove postavitve stalne zbirke so domači šolarji pripravili kulturni program, prežet z besedo in glasbo, s čimer so se poklonili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu, premierno pa so predvajali krajši dokumentarni film Po sledeh Jožeta Gorjupa, ki so ga šolarji pod mentorstvom Lijamedie in učiteljice Metke Povše posneli lani jeseni v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
Šolarji so pripravili kulturni program.
Začelo se je leta 1953, ko je v dolenjske Benetke skupaj z ženo Marijo prišel mladi učitelj Lado Smrekar, tudi dolgoletni ravnatelj šole in kasneje ravnatelj Galerije Božidarja Jakca, ki je tudi začetnik galerijske dejavnosti v tem najstarejšem dolenjskem mestu. Motili so ga pusti, sivi šolski hodniki, zato je na stene najprej obesil svoje slike in grafike, potem pa prosil prijatelje, umetnike, naj šoli podarijo katero delo.
Zbirka je hitro rasla, vanjo so svoja dela donirali umetniki, ki so spadali v sam vrh takratne sodobne likovne umetnosti; Bogdan Borčić, Riko Debenjak, Zoran Didek, Maksim Gaspari, Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj, Vladimir Lamut, Miha Maleš, France Mihelič, Franjo Stiplovšek, Fran Tratnik in drugi. Veliko umetnin so podarili sorodniki rojaka Jožeta Gorjupa, mladeniča nemirnega ustvarjalnega duha, ki je zaradi bolezni umrl zelo mlad, pri komaj 25 letih.
Kostanjeviški župnik Jože Miklavčič, župan občine Ladko Petretič in umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar, nekdanji direktor Narodne galerije in sin začetnika galerijske dejavnosti v Kostanjevici Lada Smrekarja, v klepetu
Jeseni 1956 je zbirko 65 del v prostore šole prvič uradno umestil Vladimir Lamut, in tako je bila tudi uradno odprta Gorjupova galerija, ki je na predvečer letošnjega kulturnega praznika dobila že sedmo postavitev. Vsa desetletja so dela pomembnih likovnih umetnikov vizualno navdihovala celotne generacije otrok.
»Trenutno zbirka Gorjupove galerije šteje 2331 del okoli 360 avtorjev, v zadnjih petih letih smo namreč z donacijami in tudi pomembnimi nakupi dodali več kot 300 umetnin. Zadnjo grafiko dolgoletnega profesorja na ljubljanski akademiji in prezgodaj umrlega umetnika Lojzeta Logarja smo kupili pred nekaj dnevi, namensko za to postavitev,« je ob odprtju dejal Goran Milovanović, direktor Galerije Božidarja Jakca in v prid trditvi, da zbirko dobro gradijo, navedel dejstvo, da je v porastu posoja umetnin iz zbirke drugim ustanovam po Sloveniji za njihove razstave.
Bojan Božič, nekdanji direktor Galerije Božidarja Jakca, ravnateljica kostanjeviške osnovne šole Melita Skušek in ravnatelj Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović med ogledom razstave na hodnikih šole FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda
Razstavljena dela popeljejo učence po različnih motivikah, tehnikah, medijih in slogih, jim približajo pomembne osebnosti lokalne in širše slovenske kulturne zgodovine, pokažejo pa jim tudi, kako najprimerneje razstaviti umetnino, če želimo poskrbeti, da jo bodo lahko občudovale tudi naslednje generacije. Zbirka je v letih nastajanja dobila precej posebnih pečatov; enega najbolj simbolnih je v 70. letih dodal Tone Kralj, ko je šoli podaril nov glavni portal, drugi je sledil ob temeljiti prenovi postavitve leta 1982, ko so pridobili odlitek skulpture Ivana Meštroviča Mati z otrokom, tretjega je na južni fasadi šole z mozaikom Bitke na Krškem polju dodal Ivan Seljak Čopič. S 185 kvadratnimi metri velja za največji slovenski sodobni stenski mozaik.
2331 umetniških del 360 avtorjev ima trenutno zbirka Gorjupove galerije.
Ob kulturnem prazniku in odprtju nove postavitve stalne zbirke so domači šolarji pripravili kulturni program, prežet z besedo in glasbo, s čimer so se poklonili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu, premierno pa so predvajali krajši dokumentarni film Po sledeh Jožeta Gorjupa, ki so ga šolarji pod mentorstvom Lijamedie in učiteljice Metke Povše posneli lani jeseni v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
