Šolarji pred velikimi spremembami: norije pri grabljenju petic bo konec
Starši, ki se ukvarjajo z vpisom svoje mladeži v srednjo šolo, že leta zmajujejo z glavo: dandanes šteje le število petic, torej učni uspeh učenca v zadnjih razredih osnovne šole. A kaj ko so si šole, celo posamezni učitelji, med sabo različni kot noč in dan: medtem ko eni delijo petice kot po tekočem traku, drugi od učencev za najboljšo oceno terjajo znanje.
Redakciji Slovenskih novic so poznani primeri, ko je na neki šoli na obrobju Ljubljane učitelj matematike v devetem razredu OŠ kar vsem po vrsti delil petice. Kot je povedala tamkajšnja učenka, so najvišjo oceno dobili, »če so vsaj nekaj znali«. Na drugi šoli, primer je prav tako poznan redakciji Slovenskih novic, pa so bile pri istem predmetu petice rezervirane le za peščico tistih, ki so se res potrudili in v matematiki blesteli.
Čeprav so otroci obeh šol izkazovali podobno raven znanja, so bili tisti iz prve privilegirani, ker so imeli zaključene boljše ocene, ki niso bile rezultat njihovega znanja. Zato so se lahko vpisali na boljše srednje šole, primerljivi učenci iz druge šole pa so ostali pred vrati.
Problem je priznal tudi minister za vzgojo in izobraževanje. Darjo Felda je povedal, da so v analizah ugotavljali, da se šolske ocene ne skladajo z rezultati NPZ. Povedano po domače: medtem ko imamo na kupe odličnjakov, so rezultati NPZ porazni. Devetošolci so, denimo, lani pri slovenščini dosegli v povprečju samo 59,9 odstotka točk, pri matematiki pa 44,4 odstotka točk. Večina je torej matematiko pogrnila, kot bi v slengu rekli učenci.
Rezultati NPZ se popolnoma skladajo z mednarodnimi raziskavami.
Kakšne spremembe se obetajo?
Če bo novela zakona o osnovni šoli, ki je zdaj pred poslanci, sprejeta, bo po novem kot merilo za vpis v srednje šole štelo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). NPZ je po zdajšnji ureditvi obvezen v 6. in 9. razredu, a število doseženih točk ni eno od meril pri vpisu na srednje šole, razen v zelo redkih primerih.
A to niso vse novosti, ki čakajo učence, če bo zakon sprejet.
Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva obvezni tuji jezik že za prvošolce. Poleg tega predvideva nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Na ministrstvu z novelo prenavljajo tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah. Sedanje vsebine, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, bi skladno s predlogom novele preoblikovali v štiri nova vsebinska področja. Med temi so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, učenje učenja ter razvoj digitalne in finančne pismenosti.
Predlog novele predvideva tudi novosti za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v naslednjem izobraževati v javni ali zasebni osnovni šoli, še določa predlog novele.
Na boljšem tudi priseljenci, morali se bodo učiti slovensko
Poleg tega predlog uvaja postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Kot so pojasnili na ministrstvu, učenci priseljenci v prvih mesecih po vključitvi v slovensko osnovno šolo namreč zelo težko sledijo pouku.
Poslanci so po včerajšnji splošni razpravi o vladnem predlogu novele zakona o osnovni šoli s 46 glasovi za in 26 proti ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. O tem se je začelo govoriti že lani, preberite, v kakšni obliki.
