Šolarki zlato priznanje za kruh (FOTO)
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče so skupaj z Zvezo kmetic Slovenije pripravile že šesto državno ocenjevanje kruhov, pečenih v krušni peči, ki so razvrščeni v tri kategorije: pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih sort. Na ocenjevanje, ki je potekalo v zadružnem domu na Robu, so prinesli 34 hlebcev, leto prej 25. Peke kruha se žene lotevajo po starih receptih, istočasno pa se zavedajo svoje dolžnosti, da znanje prenašajo na mlajše rodove. Pred dvema letoma kakovost spečenih kruhov ni bila po meri komisije, letos pa so okusi prijetno presenetili.
»Tudi nas, ki imamo kar dolgo kilometrino,« se je malce pošalila Magdalena Peterlin, predsednica DPŽ Velike Lašče, ob sklepnem dejanju letošnjega ocenjevanja, ko je skupaj z učenci podružnične šole na Robu postavila razstavo njihovih risbic na temo kruha. »Tudi pri peki kruha v krušni peči so sledile nekatere izboljšave,« je dejala Milka Debeljak, nosilka certifikata peke tradicionalnega kruha, ki je bila skupaj z Zdenko Škrabec in Melito Sušnik v ocenjevalni komisiji.
34 hlebcev so ocenili.
Mama ni vedela
»Po novem prakticiramo, da damo v testo več vode, tako kruh dlje ostane svež. Praviloma ga mora vsaka gospodinja večkrat speči, da bi ujela pravo temperaturo v krušni peči, ki se kuri na suha bukova drva. Moramo ujeti pravo ico, rečemo v naših krajih. Primerno mora vzhajati. V tako pripravljeni peči se hlebci pečejo najdlje dobro uro, močnejši, denimo iz rženega testa, lahko tudi dlje,« je razložila Debeljakova in dodala, da so pri ocenjevanju najbolj pozorni na videz, obliko, debelost skorje, vonj skorje in sredice, povezanost skorje s sredico … Tokrat so bili trije premalo slani, dva preveč, eden je bil povsem neslan.
Za povprečni hlebec je treba pripraviti kilogram moke, malo vode in maščobe (olje, maslo, svinjska mast), 20 gramov soli, kocko ali manj kvasa. Tega recepta se je držala tudi 14-letna Lara Zakrajšek, učenka 9. razreda OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah, ki se je peke prvič lotila povsem sama, ne da bi njena mama vedela – in sicer takrat, ko je ni bilo doma. Z odliko, saj ji je komisija podelila zlato priznanje. »Nekaj znanja sem pridobila na tečaju peke kruha, drugače sem se učila od mamice,« je Lara ponosno pokazala svoj kruh, Peterlinova pa je dodala, da so nanjo še kako ponosni, prepričana je, da ji bodo sledili tudi drugi mlajši.
Podeželske žene iz Velikih Lašč so dejavne vse leto, še posebno pa v prazničnem času, ko se lotevajo tudi peke poprtnikov, posebnega božičnega kruha. In kaj jih vseh 39 let obstoja drži pokonci? »Smo pač uka željne gospodinje,« se nasmehne Peterlinova.